XX. KRATEK STIK
Na televiziji sem ujel intervju z gospo v častitljivih letih, ki je preživela eksplozijo atomske bombe v Hirošimi. O tem je povedala tole: »Prišla sem v kuhinjo in pritisnila stikalo na steni, da bi prižgala luč.Takrat se je zabliskalo in v trenutku ni bilo ničesar več... Pomislila sem: 'Joj, kaj sem naredila narobe?'«
Prepričan sem, da je odtlej vsakič, ko je naša starka stegnila roko proti stikalu, da bi z najbolj vsakdanjo kretnjo razsvetlila prostor, njen tihi glas iz tmine davnega sam pri sebi zaskrbljen prišepnil: »Kaj pa, če še enkrat vse spustim u luft?«