XII. KRATKE
Filozofski poskus
»Jezik je žrtev naših besed,« sem naglas izrekel v tišini svoje sobe in opazoval, kaj se bo zgodilo. Gladina jezika je za trenutek vztrepetala, nato pa se je ponovno zravnala s horizontom, ki spaja vidno s slišnim.
Terapija
Pride džanki v komuno in don Perigno ga vpraša, zakaj se je odločil za zdravljenje. »Baje dope ful bolš butne, če si neki časa klin,« mu odgovori džanki.
Sanje
Zadnjič se mi je sanjalo o Njej in spomin na sanje je le stežka zapuščal zavest še cel naslednji dan. »Le kaj je to?« sem si govoril, ovit v nevidno meglico, prijetno družico. Pa pogledam v svoje beležke, če tam kaj piše. In je pisalo: »Noro! Še poznava se ne, pa se že imam tako dobro s teboj.«
En lep morski pozdrav!
A poznaš tisto situacijo, ko nimaš dnarja za počitnce, pol pa s prstom za tabo kažejo: »Lej ga, še z morja nam ne piše!«
Tihi projekt
Vsak dan je postopal okoli križišča med Namo in Ruskim carjem. Bil je videti star, a odločen. To vem, ker mu je veter zadnjič odstrl gosto brado in dolge, razmršene lase, ki mu ves čas zakrivajo obraz. Vedno ga opazim že od daleč. Najprej star, rjav, usnjen plašč, navzdol preklan z dolgo osivelo brado, ki mu sega skoraj do tal, okoli ust vsa porjavela od tobačnega dima. Opazujem ga že več let in včeraj sem končno zbral pogum, da sem ga vprašal, kaj pravzaprav počne tukaj prav vsak dan. »Prežim na trenutek, ko mi bo svetu uspelo izmakniti logično podstat,« mi je odgovoril.
Intelegenca
Se pogovarjata dva, kaj je to pamet.
Pa prau Tadebu: »Pamet je to, da nimaš dolge lajtnge.«
Pa prau Tasuh: »Pamet se meri z dolžino zajle na škripcu vodnjaka naših misli.«
Pa se gledata, pa tuhtata, kaj je zdej s tem štrikom: a more bit dolg al kratek?
Jeba
Obležal sem gol, izmučen in brez besed, ona pa se je hotela pogovarjati. Pa sem ji rekel, da z njo fukam vse ženske tega sveta. Pa je zagrmelo nazaj, da bi ji bilo ljubše, če bi fukal njo.
Sistem je mati hitrosti
Dokopal sem se do neverjetno uspešne metode učenja. Sistem je naslednji: najprej prebereš gradivo in podčrtaš bistveno, nato narediš izpiske, le-te pa nato spraviš v verze. Ko se zadeva bolj ali manj rima in vsaj za silo spominja na sonet, si jo zapomniš hitreje kot bi rekel 'fenomenološka redukcija'.
5 Comments:
na robu moje okenske police se neodločno prestopa čisto droben vrabec; kakor da ne zaupa svojim letalskim sposobnostim.
s kremplji leve nožice se oprime fake marmornate plošče, skorajda se spotakne, zdi se mi, da bi rad začivkal, mi potožil, kako krivično se mu godi, a mojstrsko ujame ravnotežje, se odžene kot kak jumbo jet in odleti, da mi vzame sapo. stopim kvišku, se nagnem čez polico, a je prehiter zame. pozabil mi je pomahati v slovo.
ne vem točno, kaj sem hotela povedati s tem, razen tega, da je življenje na robu posebna veščina najkrhkejših bitij, imenovati se vrhovodec, pa precej imeniten poklic.
naše percepcije so skrivljene hrbtenice nekdanjih gimnastičarjev, kdor podnevi v špičakih stopa po živalskih preprogah, si ponoči liže znucane prste in nekega hladnega septembrskega večera si bo brez dvoma zlomil gleženj, če ne kar obeh. veličine se začenjajo rušiti pri tleh, dokler nalomljenih steblov ne uvenejo na dlani neuslišane vrvohodčeve pesmi.
kako lepa je tale fotka, prvič jo res vidim
sklenjen krog, nič ji ne manjka, čisto nič
p.s. imam pavzo - podobna pripravam na to-ali-tisto, arhivarsko meddobje
enkrat se bom naučila loviti neskladje s foto objektivom
A smem repliko na Sanje in Jebo ...
I WANNA DANCE WITH YOU
Humanistične vede se v zadnjem času vse bolj soočajo s temami o govorici Človeškega telesa in z njim povezanega religioznega izkustva, saj telo najgloblje čuti Sakralnost in celo Boga samega. V to areno je že od vsega začetka stopila tudi psihoanaliza, ki je ena izmed najmlajših humanističnih ved, a je kljub temu že doživela temeljno menjavo paradigme. Relacijska teorija v tem pogledu prinaša radikalen preobrat od klasične analize, saj razume Telo kot INSTRUMENT, v katerega so vtkane najbolj Subtilne relacijske teme človeško psiho-organske strukture, ter obenem predpostavlja, da se ta razvija in ohranja v relacijski matrici oziroma v temeljnem odnosu z drugim ter v religioznem izkustvu z Bogom. V tej relacijski konfiguraciji psiho-organskih medosebnih odnosov poteka razvoj v telesu, ki si vse Zapomni, tu so vsebovana vsa Hrepenenja, ki postavljajo človeka v odnos do sebe in drugih. ... (odlomek iz neke knjige, niso moje besede) ...
Ali pa, če povem drugače -> http://www.youtube.com/watch?v=LdxnmnbRaEE
PS: Spolnost je torej že v teh začetnih relacijskih teorijah prevrednotena, dobiva drugačen smisel in predvsem konceptualno drugačen okvir. Več kot očitno je, da ne gre več zgolj za organsko biološke vzgibe, ki jim je glavni cilj sprostitev in zadovoljevanje, AMPAK ZA VELIKO BOLJ KOMPLEKSNO KONCEPTUALIZACIJO, KI VKLJUČUJE TUDI PSIHO-ORGANSKE KOMPONENTE.
http://drugisvet.blogspot.com
Post a Comment
<< Home