III. 3S – SVOBODA, SPOZNANJE, SMISEL

Napotki za uporabo sveta (v nadaljevanju NZUS) govorijo o pomembnih, a nekoristnih rečeh. Ljudje smo bolj svobodni, kot si mislimo, in manj, kot bi si želeli. Pravzaprav me puhlice o svobodni volji na smrt dolgočasijo, čeprav skušam biti v vsakdanjem življenju čimbolj neodvisen in 'svoboden'. Tradicionalni razsvetljenski subjekt se iz te paradoksalne zagate, kjer se je znašel razpet med neskončnostjo spoznavajočega uma in pregrešno nepopolnostjo lastnega telesa in zgodovine, rešuje tako, da za edino svobodo razglasi spoznavanje nujnosti. Tako je Spinoza v 17.stoletju spremenil Boga v stroj, Freud pa konec 19. stoletja človekovo usodo v avtomat. Če se vam trditev zdi absurdna bo to bržkone iz dveh razlogov: najprej zato, ker je radikalno poeonastevljena (kot reklamni slogani), predvsem pa zato, ker živimo v veliki iluziji, da danes 'vemo' več, kot so vedeli včasih. Jedro te iluzije, ki je za večino popolnoma samoumevna, leži v dejstvu, da verjamemo, da vemo, ker to ve za nas nekdo drug. Tako našemu spoznavnemu napuhu popolnoma zadostuje, da je nek Freud (ki ga ne bomo nikoli srečali, še manj pa popolnoma razumeli) odkril nezavedno, in že lahko reče: »Nezavedno poznamo že več kot sto let.« Vraga ga poznamo! In prav tako slabo poznamo zakone in poti evolucije, fiziko po Einsteinu, perspektivo od Picassoja dalje, Marxovo razumevanje kapitalizma in blagovnega fetišizma in kopico drugih spoznanj, ki v vsakem od nas odkrivajo cel kup nujnosti tam, kjer se mi najbolj svobodno zabavamo.Človeštvo se nikoli ni naučilo ničesar, vselej so obstajali zgolj redki in osamljeni duhovi, ki so radikalno premikali meje spoznanja človeškega duha ter velika večina, ki je o tem zgolj govorila in vselej znova ponavljala zgodovinske tragedije (seveda se množica tudi danes tega ne zaveda). In Hegel iz nebes pripomni: »Po tem, kar je človeku dovolj, se meri obseg njegovega duha.«

Rad vidim, kadar se samoumevno izkaže za skrivnostno. To se zgodi vselej, kadar si zastavljam najbolj enostavna vprašanja o samem sebi. Na primer: »Zakaj zbiraš kovinske škatlice?«, »Zakaj sovražiš čebulo?« ali pa »Zakaj te razveseli, kadar najdeš dva predmeta, ki se prilegata drug v drugega?«. Odgovori se spreminjajo, obsesije ostajajo. Nezavedno je 'underground', podzemna železnica, nezavedne želje pa so vlaki, ki šibajo po njej. Fura nas nezavedna želja, ki je nezavedna prav zato, ker ji pripišemo razlog in jo odenemo v pomen. 'Resnica' in 'smisel' se ne odkrivata, temveč ustvarjata in sestavljata. In zakaj ju sploh sestavljati? Zato, ker jima nekaj manjka. Človeku vselej nekaj manjka, njegov manko pa žene njega in celotno zgodovino. In ko bo človek dojel, da mu ne manjka ničesar zunanjega, temveč je njegov manko strukturne narave, zaradi katerega ima jezik in zaradi katerega si sploh lahko reče 'jaz', ...-se bo..?!

Moja usoda je avtomatska, ustvarjam smisel po nareku in spoznavam nujno:
Svoboda je v spoznavanju nujnosti, a spoznavanje nujnosti ni nujnost!