XXI. OTOK

Pozorno sem motril južni obris Cresa na navigacijski karti in zamišljeno dvigoval pogled proti otoku na obzorju. Loris mi je izza krmila namignil, da se približujeva zalivu, ki mi ga je, preden sva izplula, pokazal na karti, in mu zaradi nenavadne oblike pravi kar 'fraktalni'. Gledal sem in gledal, primerjajoč zapleten obris na zemljevidu s sploščeno gmoto na obzorju, a podrobnosti med njima mi ni in ni uspelo najti.

Ko sva kako uro kasneje v zalivu vrgla sidro, odprla pivo in se prepustila molčečemu lenarjenju, me je nenadoma prešinilo: Ali ni tudi z nami tako, kakor s temi otoki?! Ljudje sami sebe vselej vidimo kakor otoke v tlorisu zemljevida, z edinstveno in nenavadno oblikovano obalo, bogato s čudovitimi mirnimi zalivi, ki čakajo na utrujene mornarje, da se zatečejo vanje pred nevihto. In smo potem vedno znova razočarani, ker nas drugi vidijo zgolj s strani, kakor razmočeno plavajočo štruco kruha na obzorju.

Okoli otokov je voda. Spomnite se na to, kadar boste imeli občutek, da vas nihče ne ljubi in ni nikjer nikogar, ki bi vas razumel!