NAPOTKI ZA UPORABO SVETA

2011-02-02T11:34:00.000-08:00

KNJIGA, KI JO PIŠEJO VEDNO ZNOVA

Pozabljeno odkritje v knjižnici Collegio Romano

Leta 1912 so se v knjižnici rimske univerze Collegio Romano zaradi finančnih težav odločili skrivaj prodati del svojih rokopisov in knjig. Wilfrid M.Voynich, knjigarnar ameriško-poljskega rodu, se je uspel na 'razprodaji' dokopati do več starih rokopisov, vendar takrat še ni vedel, da bo eden izmed njih nekoč dobil njegovo ime.

Med starimi rokopisi iz znamenite jezuitske knjižnice je Wilfridovo pozornost prav posebej pritegnila stara, dobrih 240 strani debela knjiga, napisana v neznanem jeziku ter ilustrirana z nenavadnimi kozmološkimi diagrami, neobstoječimi rastlinami in mnoštvom nagih žensk, ki se kopajo v nekakšnih lijakih in tolmunih, povezanih z nenavadnimi sistemi cevi in kanalov. Ker mu radovednost ni dala miru, je svojo najdbo kmalu pokazal različnim jezikoslovcem in kriptologom, ki se še vedno trudijo razvozlati skrivnostno pisavo in pojasniti vsebino knjige, ki se je od takrat drži ime Voynichev rokopis.

Rokopis je v obliki faksimila prvič izšel leta 2005, zadnje analize pa njegov nastanek datirajo v prvo polovico 15. stoletja. Ker je celotna vsebina knjige še vedno uganka, se strokovnjaki pri njenem datiranju največkrat opirajo na analizo ilustracij, na katerih so upodobljena oblačila in gradovi. Prvi znani lastnik rokopisa je bil obskurni praški alkemist Georg Baresch v zgodnjem 17. stoletju. Rokopis je po njegovi smrti romal v roke jezuitskega učenjaka Athanasiusa Kircherja, ki je uspel do tedaj napisati koptski slovar in 'dešifrirati' hieroglife (kasneje se je izkazalo, da je bila njegova interpretacija popolnoma nesmiselna), a je rokopis tudi za njegovo prevajalsko domišljijo ostal pretrd oreh. Po Kircherjevi smrti je bila knjiga skupaj z njegovo ostalo zapuščino shranjena v depojih Collegio Romano, kjer je pozabljena samevala kar dve stoletji, dokler ni prahu iz nje obrisal Voynich.

Skrivnostni pisec

Skupaj z ugibanji in prerekanji o vsebini Vojnichevega rokopisa se je seveda porajalo tudi vprašanje o njegovem avtorju. Po nekaterih domnevah naj bi delo napisal angleški filozof iz 13. stoletja Roger Bacon, drugi spet stavijo na renesančnega arhitekta Antonia Averlina, tretji pa so iz nerazumljivih znakov razbrali, da gre za delo več različnih avtorjev. Po eni izmed hipotez naj bi knjigo ustvaril sam Leonardo da Vinci, ko mu je bilo med 8 in 10 let. Po ilustracijah sodeč bi si upal trditi, da je bil še kako leto mlajši.

Opisi vsebine rokopisa so si enotni le v imenovanjih posameznih poglavij, ki se naslanjajo na njegove ilustrirane dele. Tako je 'botanični' del rokopisa opremljen z ilustracijami neobstoječih rastlin v slogu herbarijev tistega časa, podobno pa velja tudi za 'farmacevtska' poglavja, opremljena s primerjalnim prikazom posameznih delov rastlin.

Poglavja z že omenjenimi risbami golih žensk med kopanjem so najpogosteje klasificirana kot 'biološka', čeprav bi lahko šlo tudi za opis zdravilnih učinkov termalne vode ali pa opis shoda čarovnic, ki so med čaščenjem vode odvrgle metle in obleke.

Rokopis obsega še 'astronomska' oz. 'kozmološka' poglavja s krožnimi diagrami med katerimi je najti tudi klasični zodiakalni diagram s konvencionalnimi simboli.

Mnogi skeptiki, ki se sklicujejo na neuspešne poskuse dešifriranja rokopisa trdijo, da je vse skupaj le dobra potegavščina, med 'osumljenimi' avtorji pa najdemo tudi samega Voynicha. Kdor koli naj bi že bil, lahko mu priznamo vso čast za iznajdbo očitno popolnoma nesmiselne pisave, ki je uspela v stoletju zintrigirati najvidnejše kriptologe, da so napisali celo skladovnico njenih interpretacij.

Potegavščina ali sfingina uganka?

Statistična analiza je pokazala, da besedilo sestavlja med 20 in 30 znakov, distribucija znakov pa je podobna kot pri pisavah naravnih jezikov. Iz pisave je tudi jasno razbrati, da v besedilu ne gre za posamične narisane simbole, temveč niz povezanih znakov, ki so izpisani s tekočo pisavo in rutiniranimi potezami peresa.

Kopije rokopisa, ki jih je Voynich kmalu po njegovem odkritju poslal različnim strokovnjakom, za katere je menil, da bi mu lahko pomagali prevodu, so kmalu v roke dobili tudi različni kriptologi, ki so verjeli, da poznajo ključ do pomena. Medi njimi je bilo tudi nekaj vrhunskih kriptologov, ki so se med 2. svetovno vojno proslavili na zavezniški strani, a jim ni uspelo dešifrirati niti besede. V zgodnjih 50. letih so se jo lotili še kriptografi ameriške Agencije za nacionalno varnost. Uspelo jim je razviti nekaj algoritmov za dešifriranje besedila, ki pa so kriptologom puščala toliko prostora za subjektivno interpretacijo, da so lahko z njimi 'našli' pomen v kakršnem koli nizu naključno razporejenih znakov. Svojo nalogo so opravili tako dobro, da so se spet znašli na začetku. Drugi kriptologi spet trdijo, da rokopis tvorijo šifrirane kode, ki zahtevajo dvostopenjsko interpretacijo: najprej je potrebno dešifrirati posamezne znake, nato pa besede prevesti še s pomočjo slovarja oz. šifranta.

William Newbold iz univerze v Pennsylvaniji se je rokopisa že pred njimi lotil na drugačen način: skriti pomen znakov je našel v skorajda mikroskopskih nepravilnostih na robovih posameznih znakov. V teh drobnih označbah, vidnih le pod močno povečavo, je Newbold prepoznal 'pravi' značaj rokopisa, njegovo avtorstvo pa pripisal Francisu Baconu. Kasnejše raziskave so pokazale, da je Newboldova 'mikrografija' le posledica razpok v posušenem črnilu.

Po lingvistu Jacques Guyu je rokopis v eksotičnem naravnem jeziku, ki ga je avtor zapisal v pisavi, ki jo je iznašel sam. Guy je dokaze za svojo trditev iskal v podobnih jezikovnih strukturah tajskega, kitajskega, burmanskega in vietnamskega jezika. Rokopis bi tako po njegovem mnenju prav lahko prispel v Evropo iz kakšnega od potovanj na Daljni Vzhod, ki so začela doživljati razmah v času njegovega nastanka.

Dr. Leo Levitov pa je iz rokopisa uspel sestaviti drugačen miselni podvig. V knjigi 'Rešitev Voynichevega rokopisa' je le tega smelo interpretiral kot liturgijski priročnik pri Endurinem obredu, ki so ga prakticirali v hereziji Katarov. Besedila naj bi bila litanije o grehu in trpljenju, imaginarne rastline naj bi predstavljale simbole vere, nage ženske v bazenih pa po njegovem upodabljajo prizore venesekcije, ritualnega samomora z rezanjem zapestnih žil v kadi z vodo. Kje je kri in zakaj vsa dekleta na ilustracijah kljub samožrtvovanju izgledajo tako vesela in živahna, Levitov s svojo metodo ni uspel pojasniti.

Vsem interpretacijam navkljub Voynichev rokopis še vedno privlači nove generacije jezikoslovcev ter kriptologov, ki verjamejo, da se bodo dokopali do njegovega skrivnega pomena. Pomena pa je v Voynichevem rokopisu vselej bodisi premalo, bodisi preveč, da bi ga lahko strnili v enotno zgodbo, zato raziskovalcem že skorajda stoletje uspeva rokopis napisati vedno znova.

2011-01-07T10:46:00.000-08:00

IZREKI 2007 - 2010

IDILA: Boj se pospravljenih.

USTVARJAJOČI mora navsezadnje biti tudi sam svoj aplavz.

AKADEMIKI I.: Ob akademski glasbi mi dvakrat zastane dih: toliko znanja in tako malo duha.

SMODNIK: Eni prirejajo ognjemete, drugi vojne.

POGREB: Zen Hu sedi za šankom ko prisedejo prijatelji, ki se vračajo iz pogreba. »Zakaj nisi prišel na pogreb?« ga vprašajo. »Ker sem ga pokopal že davno,« jim odvrne Zen Hu.

NADLEŽNA UTVARA: Pri vsakdanjih, da ne rečem gospodinjskih opravilih, se mora človek naučiti odgnati nadležno misel, da mora ves čas početi nekaj pomembnega.

GOSPODINJSTVO: Ne likam. Pazljivo sušim.

LEDENIK: Pomikam se kakor ledenik. Neopazno, a scela in nezadržno.

RAZLAGA je slepa ulica interpretacije.

POMEMBNEŽI: Nekateri zelo uživajo, kadar ponižujejo vse okoli sebe. In zaradi svoje majhnosti morajo to početi neprestano.

POZABA IN POMEN: Le pozaba in pomen napravita dogodke znosne.

RAČUNICA: Plačaš napake. Za dobra dela pa se – zadolžiš.

ŽIVLJENJE: je privilegij umrljivih.

GLAS vselej izdaja neizrečeno.

PORAŽENIM: Ko ti gre navzdol šele jemlješ zalet, zapomni si to.

NESEBIČNOST? Daješ, kar potrebuješ. Tako gre to v ljubezni.

MEJA SEBE: Obstaja meja, preko katere ne smemo ne v sovraštvu, ne v ljubezni. Da ne izgubimo samih sebe.

OLIMPIJADA: Šport je najboljša vojna.

KAKOR V HRIBIH, TAKO V ŽIVLJENJU: Navzdol gre samo od sebe, navzgor pa zahteva določen napor.

ANTI PLAN: Vse, kar je pomembnega v življenju, se zgodi nepričakovano.

AKADEMIKI II.: Akademiki ne želijo raziskovati stvari, ki zanje ne obstajajo. Iz strahu, da bi jih odkrili?

PROTI NAPREDKU: Če se neka družba ne razvija, to pomeni le, da dobro funkcionira

2010-10-31T09:54:00.000-07:00

DELFIN IN NJEGOV ODMEV

Pred kratkim sem pogledal dokumentarec The Cove. Ne bom se spuščal v podrobnosti filma, čeprav bi si to zaslužil, ga pa vsakomur toplo priporočam. Le za izhodiščni okvir: v majhni japonski vasici Taiji imajo delfinji Disneyland, velik zabaviščni kompleks z delfini, ki v bazenih, obkroženih s tribunami, skačejo skozi obroče, z delfini v akvarijih, z delfini na spominkih, z maso turistov, ki naravnost obožuje delfine in vse to plačuje ter z majhnim, skritim zalivom, ograjenim z mrežo, prepovedano cono, slepo pego domačinov o kateri nihče ne ve ničesar. Kakor, da je ni. Ko so se pred leti tja pretihotapili prvi aktivisti in naravovarstveniki se je izkazalo, da je zaliv srce celotnega biznisa z delfini. V ta zaliv namreč lokalni ribiči nekajkrat tedensko priženejo jato delfinov, iz katere najlepše primerke ujamejo ter jih prodajo zabaviščnim parkom po vsem svetu, vse ostale pa neusmiljeno potolčejo z golimi rokami, da se od krvi še vode ne vidi več, ter jih prodajo za zrezke.

No, da te uboge delfine spravijo v njihov poslednji zaliv, uporabljajo ribiči neverjetno preprost trik. S čolni naredijo velik polkrog, ki ga nato počasi ožijo proti zalivu, pri tem pa v vodo potisnejo nekaj metrov dolge kovinske cevi, po katerih udarjajo s kladivi. Ker so delfini bitja z izjemnim sluhom, jih ti glasni udarci popolnoma zmedejo in za tiste, ki poskušajo zbežati v napačno smer, bo ta peklenski trušč zadnja stvar, ki jo bodo slišali.

Ko sem uspel zajeti sapo po koncu filma, ki učinkovito in pogumno razkriva brezobzirno destrukcijo, ignoranco in hinavščino multikorporacij ter oblasti, se mi je v spomin ponovno prikradel prizor, kjer se delfin igra z zračnim obročkom (http://www.youtube.com/watch?v=TMCf7SNUb-Q). To je vendar čista igra, l'art pour l'art! Delfini se po mojem igrajo z mehurčki in guncajo afne po vodi zgolj zato, da se jim, kot bi rekel Nietzsche, ne zmeša od resnice. Od stene bazena, ki se konča po treh sekundah plavanja. V njihovi igri ni nobenega nagonskega funkcionalizma ali pa boja za obstoj, s katerima danes avtomatično žigosamo živali kot bitja brez razvite zavesti. Ampak med tem delfinom in človekom, ki udobno zleknjen v fotelj zadovoljno kadi pipo in puha obročke dima, ni prav nobene razlike. S to izjemo, da delfin desetkrat bolj obvlada stvar. Si recimo predstavljate kaj vse bi lahko izdelali iz stekla, če bi jih zaposlili kot steklopihalce?

Še bolj kot domišljija delfinov pa me je prevzela njihova sposobnost zaznavanja zvoka. Delfini se namreč orientirajo in zaznavajo s pomočjo eholokacije. Eholokacija deluje na principu sonarja, no ja, pravzaprav je ravno obratno. Delfin torej, tako kot sonar, oddaja zvočne signale ter nato lovi njihov odboj z občutljivim delom spodnje čeljusti. Tako kot sonar na podmornici delfin določi velikost in oddaljenost objektov v vodi na podlagi časovnega zamika signalov, ki naletijo na odboj.

Delfin oddaja zvočne valove iz čelnega predela med očmi, hkrati v dveh različnih smereh ter na ločenih frekvencah vse do 150 kHz, kar je približno šestkrat širši frekvenčni razpon, kot ga s sluhom zaznava človek. Sodobne nevrološke raziskave delfinovih možgan in percepcije se nagibajo k domnevi, da lahko delfini združujejo vizualne in zvočne informacije iz okolja v enotno sliko in na ta način 'vidijo' širjenje zvočnih vzorcev podobno , kakor mi vidimo barve, oblike in prostore. James T. Fulton, strokovnjak za biosonarje pravi, da je delfinov sonar mnogo bolj sofisticiran od katerega koli sonarja, ki ga je kdaj izdelal človek. Deluje multifrekvenčno, registrira dopplerjev efekt, neodvisno usmerja dvojni signal, ima binauralni sprejemnik ter prodira skozi kamuflažo. Primerljive sisteme lahko najdemo le pri najnaprednejših vojaških letalih kot sta F-117 in B2 (http://www.neuronresearch.net/hearing/files/dolphinbiosonar.htm).

Pogledal sem si shemo tega biosonarja in ta čudež tehnike, si predstavljam, če bi ga imel takole v rokah, ne more biti večji od krompirja oziroma pol koruze, če govorimo o sprejemniku. In za nameček za svoje delovanje ne potrebuje nobenega štroma, temveč le par kilogramov rib na dan. Sedaj me ne čudi več, da delfini tako obvladajo tiste zračne mehurčke, ko pa jih lahko vidijo in slišijo hkrati. Pa tudi tiste govorice, da so bolj inteligentni od nas, se mi ne zdijo več tako neverjetne. No, bi znal kdo izdelat sonar, kot ga ima delfin, ki širjenje zvoka v vodi dobesedno 'vidi'? In naj ga nato stlači v eno škatlo, ki bo imela na vrhu anteno, spodaj sprejemnik, vmes pa odprtino, v katero bo frajer metal sardine, da mu bo mašina projecirala 3D stereo zvočno sliko sveta. In naj je ne pozabi dobro zatesniti, da bo še diht kakor delfin.

Človeška vrsta je neverjetna. Zelo rada se igra z mehanskimi in elektronskimi igračami ter za njihov razvoj in izdelavo zapravlja trilijone, izčrpava naravo do zadnje kaplje nafte in vode ter ubija, zastruplja in iztreblja vse živo. Dobesedno. Pri tem pa glave ujetih delfinov, komajda dojemljivi hi-tech, sposoben dojemati svet v nepredstavljivi dimenziji brez meje med zvokom in svetlobo, brez slabe vesti ročno prebada z nabrušenimi ostmi ter drobi njihove lobanje, v katerih se skriva najbolj sofisticirana bio tehnologija, s težkimi kladivi in nabrušenimi mačetami. Da jih nato zabriše stran, ker niso niti za pojest.

Paradoksalno postaja naša tehnologija šele zadnje čase dovolj razvita, da nam lahko odstira naravo, ki smo jo še pred stoletjem razumeli kot preprost urni mehanizem, v razsežnostih mnogo bolj sofisticiranih principov, kot jih poznajo naša elektromehanika, elektronika ali informatika. Zaradi katerih si dandanes verjamemo, da smo nesporno superiorna vrsta na planetu, ki ima brez pomislekov pravico in dolžnost odločati o usodi kogar koli in česar koli. Zato me res zanima, kaj nam tale nepredstavljivo sofisticirana mašinerija narave pripravlja v prihodnje, da nam izbije iz trde buče bizarno krono sedanje tehnologije s katero smo se kakor don Kihot kar sami okronali. Pa ne za popotne viteze, temveč nesporne kralje vesolja.

Morda pa delfini in ostale živali ne potrebujejo tehnike zato, ker je njihova percepcija sveta popolnoma v skladu z njihovo zavestjo in nimajo prav nobenega razloga, da bi kar koli spreminjale. V tem primeru je ves človeški in civilizacijski razvoj zgolj posledica tega, da človeku preprosto manjka ena antena. Tista, s katero bi zaznaval svet v katerem je vse tako kot mora biti, svet v katerem hrepenenje po tem, česar ni, zamenja brezmejno čudenje nad tem, kar je. Takrat bi nam moralo postati dovolj, da zgolj smo in se hecamo. Kakor delfini.

2010-07-29T08:45:00.000-07:00

KONTROLNI STOLP

V zraku je nepremično lebdelo neusmiljenih petintrideset stopinj v senci in vročina ni dovoljevala nobene druge alternative, kot da se pridružim nepremičnosti. Skoraj gol sem ležal na prenosni postelji pod domačim hrastom in skušal ustaviti še misli. Kinknil sem. Začelo se mi je sanjati, da so na travnik prišli prijatelji in okoli mojega šotora postavljali majhne šanke, kot so tisti na gasilskih veselicah za vrtne palčke. Začuda nad tem nisem bil preveč navdušen, predramil sem se in začutil neustavljiv impulz, ki me je namesto za šank vlekel v gozd.

Stopal sem po blatni kamniti cesti, ki so jo nekoč zgradili za volovske vprege, popoldanski žarki poletne svetlobe pa so posamično rezali skozi krošnje dreves in obenem barvali njihovo listje fluorescentno zeleno. Nikjer ni bilo nikogar. Edini sem stopal po tej samotni poti. Naravnost gnalo me je in pospeševal sem korak, ne da bi prav dobro vedel zakaj.

Drevje je nenadoma prenehalo rasti iz tal in znašel sem se na prostrani jasi. Zgodilo se je tako nenadno, da sem zaslepljen od sonca začuden obstal, si namestil dlani pravokotno nad oči kakor šilt ter se začel razgledovati. To sem počel zelo resno, s celotnim zgornjim delom telesa sem se trudil slediti gibanju radarja na bojni ladji, zraven pa sem delal piiiip, piiiip, piiiip, piiiip. Naj ob tem nerazgledanim pojasnim, da ta zvok ni imel nobene zveze z radarjem, temveč s sonarjem, s katerim sem prav tako prečesaval teren. Ko sem s pogledom drsel po nasprotnem robu jase, nedaleč stran od poti, se je moja radarska glava sunkovito ustavila. V vidnem polju sem zaznal lovsko opazovalnico, hohštand, kakor se tod pravilno reče.

Previdno sem se povzpel po lestvi in dvignil leseno loputo v tleh nad seboj. Pretrgal sem petsto pajkovih niti ko sem skozi pravokotno odprtino zlezel v opazovalnico. Tudi tu že dolgo ni bilo nikogar. Toliko bolje za živali, sem si mislil.

Usedel sem se na leseno klop ter se začel razgledovati. Vse mi je bilo znano kot nekakšen sanjski prizor, deja vu, kratek stik s Transformatorjem Vsemogočnim. Nato mi je kapnilo. Jasa je izgledala prav taka, kot na tistih razvpitih fotografijah Billyja Meierja, ki jih je v sedemdesetih posnel nekje v Švici bogu za hrbtom in jih danes ne bi nihče niti povohal, če ne bi nad pokrajino lebdeli NLP-ji, leteči krožniki po domače. No Billy je takih fotografij posnel cele škatle, a to je bilo pravzaprav bolj mimogrede. Billy namreč pravi, da se mu leteči krožniki prikazujejo že od njegovega petega leta kakih sedemdeset let nazaj in od takrat je v telepatskem kontaktu s celo familijo prebivalcev iz ozvezdja Plejad. Stvari, ki so mu jih o človeštvu povedali Sfath, Ptah, Semjase in drugi medzvezdni kolegi, so ga nagovorile do te mere, da je o tem napisal kopico knjig ter odprl šolo, ki jo je poimenoval 'Svobodna interesna skupnost za robno znanost in proučevanje neznanih letečih predmetov'.

S svojo zavidljivo kolekcijo Billy še vedno velja za človeka z največjim zasebnim arhivom fotografij neznanih letečih predmetov na svetu, med njimi pa je tudi precej takšnih, s katerimi si je nakopal cel kontingent neusmiljenih kritikov in zasmehovalcev. Med njimi so recimo fotografije letečega krožnika, parkiranega na dvorišču pred njegovo kmetijo, ki izgleda še najbolj podobno temu, kar bi napravili pet let stari otroci, če bi jim dal deset bunkic za novoletno jelko, pokrov od kante za smeti, karton za jajca, cedilo za špagete ter srebrn sprej in jim ukazal, naj iz tega naredijo jagodno torto. No, bolj zanimivo postane, kadar Billy potegne iz arhiva par filmskih posnetkov na nivoju holivudske produkcije tistega časa. Da je hec večji, je Billy že petinpetdeset let brez ene roke, živi na zakotni kmetiji in premore le preprosto tehnologijo tistega časa - star fotoaparat ter amatersko super 8 kamero. Nekoč je šel pokazat leteči krožnik skupini strokovnjakov, opremljeni s profesionalnim snemalnikom zvoka, s katerim so posneli tričetrt ure takšnih frekvenc, da bi še gospoda Teremina zbudile iz groba, če bi ga pokopali s slušalkami. Stvar postane bolj resna, ko Billy spregovori o enaindvajsetih atentatih, ki jih je preživel zgolj po zaslugi posredovanja svojih nezemeljskih frendov. Njegova misija je namreč sila nevarna, saj so ga nezemljani pooblastili, da širi zavest, spoznanje in resnico med krdelom pohlepnih sebičnežev, ki so do danes odkrili že vsaj deset zanesljivih načinov, kako vse skupaj spustiti u luft. Billy pravi, da bodo to v kratkem tudi storili in čeprav je z najavo začetka konca sveta že nekajkrat udaril mimo, je očitno še vedno na njihovem spisku za odstrel.

Takole se mi je pletlo po glavi ko sem sedel tam gor na hohštandu in pogledoval navzdol po jasi. Analize konfiguracije terena, smeri vzgonskega vetra ter bio resonance okoliškega gozda so mi jasno pokazale, da je jasa naravnost idealna za pristanke letečih krožnikov in to vse do premera tristo metrov!!! Med izračunavanjem sem s kotičkom očesa opazil, da je razmejitvena prečka med oknoma opazovalnice postavljena tako, da razmeji jaso natančno na dva identična tetraedra v smeri jugovzhod – severozahod. Srce mi je začelo pospešeno dovajati kri v možgane in polotilo se me je razburjeno navdušenje, ko sem odkril, da je opazovalnica v resnici kontrolni stolp.

Tako sem postal kontrolor letenja za medzvezdne polete. V skladu z medgalaktičnimi pravili in v prid boljše komunikacije z nezemljani sem si nadel ime Ehotron ter začel z vsakodnevnim oddajanjem signalov iz kontrolnega stolpa. Vmes sem imel nekajkrat opravka z jagri, ki so prišli na prežo, a ko sem jim razložil, kaj počnem, so me raje pustili pri miru, eden pa se je šel celo zdravit zaradi alkoholizma, ker je bil prepričan, da se mu je pričelo mešati. To mi je le potrdilo, da sem z novim poklicem na pravi poti, da telepatskih komplimentov mojih medgalaktičnih prijateljev niti ne omenjam.

Piiiip...piiiip....piiiip...piiiip...

2010-07-12T13:00:00.000-07:00

XXXVIII. GOLOBI

Začelo se je skorajda neopazno in nedolžno. Nekje v začetku pomladi sem na balkonu začel opažati golobe. Zazdelo se mi je, da jih frekventno videvam, kako posedajo po balkonu, kar me ni navdalo s pretiranim veseljem. En kvadratni meter balkona, kolikor ga je premogla garsonjera kjer sem do nedavna živel, sem namreč namenil kamnom, ki jih čudaško prinašam iz različnih potovanj že leta in leta. Dekorativni preliv iz golobjih drekov se mi ni zdela opcija, ki bi mojo okamenelo zbirko napravila še bolj privlačno. Čeprav golobov nisem nasilno odganjal, sem jim tu pa tam skozi odprta balkonska vrata kljub temu namenil kak ubijalski pogled in upal, da bodo njegovo sporočilo doumeli brez nadaljnjih ukrepov kot so dretje, histerično mahanje z rokami ter metanje golobjih jajc čez balkon.

Verjamem, da smo se tako golobi kot jaz znašli v klobčiču velikega nesporazuma. Moje prizadevanje, da bi signale zavračanja in zmernega gnusa izražal čim bolj nazorno in nedvoumno, ni obrodilo želenih sadov. Tako se je kmalu zatem primerilo, da me je začelo zbujati nežno gruljenje goloba ali dveh, ki sta me skoraj sleherno jutro spogledljivo pričakala sedeč na robu zgornjega okna. Večkrat se mi je zgodilo, da sem zjutraj odprl oči in najprej zagledal goloba, ki je iz razdalje dveh, treh metrov skozi šipo nepremično zrl vame. Ni mi bilo prav prijetno, počutil sem se kot v družbi, ki si je nisem sam izbral.

Kakorkoli, naš odnos se na tej točki še ni začel ohlajati. Prav nasprotno: čeprav sem se upiral z vsemi štirimi, sem golobe očitno začel vse bolj privlačiti. Ko je namreč postalo dovolj toplo, da sem začel spati pri odprtih balkonskih vratih, sem enega od golobov zjutraj nekajkrat zalotil, kako se je brezsramno sprehajal po dnevni sobi. Da gre zares sem spoznal nedolgo zatem, ko sem med sesanjem za zvočniki ob steni odkril par skrbno zloženih vejic. Golobčka sta se nedvomno odločila, da se bosta naselila pri meni. Naivno sta verjela, da bomo zaživeli v slogi kot ena taka srečna družinica.

Moja domišljija je zgrabila priložnost in omenjeni preblisk v hipu razvila v krajši film, ki mi je kakor vlak odbrzel pred očmi, da me je streslo ko transformator. Videl sem se, kako stojim sredi dnevne sobe z razširjenimi rokami in s ptičjo hrano v dlaneh z gruljenjem vabim sostanovalca v svoje naročje. Cela dnevna soba, vključno z mano, je prekrita z debelo skorjo golobjega dreka. Tako zabetoniran sem se počasi začel zraščati s tlemi kakor drevo in le nemočno sem lahko opazoval, kako se iz podnajemnika spreminjam v fikus, ki služi le še temu, da se lahko golobčka malo presedata med neumornim sranjem po mojem trenutnem domu. Streslo me je še enkrat, BASTA se je izpisalo na platnu, zato sem prekinil film in nemudoma zabrisal temelje njunega gnezda čez balkon ter si zaželel, da vse skupaj čim prej pozabim.

Goloba sta se kljub temu dovolj močno vgnezdila v moje življenje, da sem se od takrat dalje pričel zbujati z nezavednim pričakovanjem njune družbe. Nekega jutra me je med scanjem nenadoma prešinilo, da za vsem skupaj morda tiči Nikola Tesla, ki že leta zbrano zre v knjigo na plakatu, nalimanem na vrata za mojim hrbtom. Nikola Tesla, tehnični izumitelj 20. stoletja, je namreč zadnja leta svojega življenja preživel v popolni osami in pozabi skromne sobe v hotelu New Yorker, njegova edina in največja ljubezen pa so (p)ostali golobi. Ohranila se je pripoved, da je v tem obdobju redno zahajal v Central Park hranit svoje prijatelje, ljudje pa so si ga bolj kot po njegovih izumih zapomnili po tem, da je v parku razširil roke proti nebu, golobi pa so se brez obotavljanja spustili nanj kakor jata angelov v civilu.

Tako sem svoje golobje obiskovalce povezal s plakatom Tesle, ki je visel na vratih kopalnice. Pomislil sem, da je morda prav veliki Nikola tisti, ki nas je na nedoumljiv način povezal v tej neobičajni zgodbi. No, le nekaj dni je bilo potrebnih, da sem zjutraj pred vrati kopalnice obstal kot vkopan. Zagledal sem namreč golobjega znanca, kako sedi na umivalniku in nepremično zre v Nikolo Teslo na vratih. Nobenega dvoma ni bilo več, da je šlo za pomembno srečanje onstran vsakega naključja.

Imaginacija je našla pravo, sebi lastno frekvenco in zanihala vsemogočno Resonanco, šahovnica prostora in časa se je zvila kakor kornet in za trenutek mi ni bilo treba nikamor, da bi se vse stvari, ki so bile in bodo, postavile na svoje mesto. In smo stali tam, Nikola, golob in jaz, brez besed, molče, kot se reče, Nikola je pravzaprav sedel, golob je brezizrazno buljil vanj in delal gru gru ter majhne drekce v umivalnik, še bolj pa sem verjetno buljil jaz, ko sem spoznal, kar sem pravkar vam povedal.

P.S.
Golobov od tega dne ni bilo več na balkon.

2009-07-21T11:55:00.000-07:00

XXXVII. HAIR

Pride človek k frizerju in ta ga vpraša, kako naj ga ostriže. »Hitro in tiho,« mu odvrne človek. Tako kot v tem vicu, ki sem ga nekajkrat povedal tudi preminulemu Perotu, dobremu kolegu in frizerju, sem si striženje predstavljal tudi sam. Pa je naneslo, kot že rečeno, da je Perota življenje stisnilo v kot in se je odločil lastnoročno končati to peklensko burko. In ko se je prvi šok zavesti o minljivosti (cak, pa te več ni...) začel umikati občutku lažne varnosti rutine vsakdanjega življenja, sem se nenadoma ponovno znašel pred banalnim dejstvom: treba se bo ostriči. Nekaj mesecev sem odlašal, nekako se mi je zdelo, da bom s tem zabrisal zadnjo sled mojstrovih rok na tem svetu, pa mi še ni bilo za pod škarje. Vse bolj štrleče lase sem si najprej tlačil za ušesa, nato pod kapo, nazadnje pa so mi začeli iti že pošteno na živce in napočil je čas, da jih skrajšam.

Prijateljica, ki ničesar v svojem videzu ne prepušča naključju, mi je priporočila svojo frizerko, simpatično mlado punco, kot je večina frizerk. Nekajkrat smo se srečali, delovala je razumno, pa sem se odločil, da ji zaupam svojo glavo v obdelavo.

Dobila sva se kar pri njej doma. Pa nobenih grešnih asociacij na to situacijo prosim! Me je namreč posedla kar sredi otroške sobe, njena sedemletna sestrica me je s pograda ves čas zvedavo opazovala in pokala frise, oče je šel dvakrat mimo kadit na balkon, mama pa me je prišla vprašat, kako je kaj. Druge sestre še ni bilo domov, a so mi jo najavili vsak čas.

In je bilo že skoraj pri kraju. Hitro, tiho in brez bolečin. Vstal sem in šel do kopalnice, da si izperem ostanke las, pa sem se vmes še bežno pogledal v ogledalo. Sem kar klecnil, tako sem se ustrašil tipa, ki me je pogledal nazaj. Pa ni bil frizerkin foter, oblečen v Batmana z motorko v roki, bil sem kar jaz, a ne tak, kot sem si naivno predstavljal še trenutek pred tem. Zrl sem v svoj obraz s čudaškimi brki in čudno, majhno, oskubljeno glavo, nekakšnen grotesken kolaž posamičnih delov mojega obraza iz različnih obdobij med 25. in 35. letom. Obupano sem porinil glavo pod tuš in se pri tem vlekel za lase, kar jih je še ostalo. Na vse pretege sem jih želel potegniti iz glave kot tisti laks pri kosilnici za travo, pa ni šlo. Bil sem kastriran. Simbolna kastracija po definiciji. Padel sem v koncept, kakor sem dolg in širok. Počutil sem se, kakor da bi mi odrezala kurca in prepričevanje, da je vse skupaj le plod moje domišljije, mi ni v ničemer olajšalo situacije.

Ko sem se pred tremi leti odločil, da pustim lasem, da postanejo daljši, sem želel na imaginarni ravni narediti premik in postaviti nekatere stvari v preteklost. V zrcalu sem želel videti človeka, ki je intenzivno postajal skozi mene in moje prigode, ter mu želel nadeti obraz. Stroge in simetrične poteze njegovim lasem preprosto niso bile kos, zato so le ti postali valoviti, prepleteni kot kabli njegovih strojev ter spiralasto nakodrani kakor vzmeti, katerih zvok mu je bil še posebej pri srcu. Prav v spiralah sem prepoznal najmočnejši simbol metamehanike, kjer se zvok zarjavele vzmeti sreča s spiralo večnega vračanja, ki neizbežno postavlja stvari na svoje mesto in moje postajanje spreminja v poklic. In ko sem si že vse tako lepo napletel v glavi in na njej, sem se šel takole nepremišljeno prepustit dvajsetletni frači, da mi vse to konceptualno in metaforično štrleče okrasje zradira v nekaj zamahih s škarjami. Od jeze bi si najraje populil vse lase, če bi imel dovolj jajc.

Marsikaj mi je takrat postalo jasno kar takoj, na mestu. Recimo pomen jelenovega rogovja in navdušenje različnih bratovščin nad njegovo simbolno močjo. Ali pa to, zakaj sem v Moskvi in Berlinu letos kupil tri kape. Za nameček sem dobil še hipni uvid v zaroto ljubosumnih prijateljic, ki me očitno želijo takole simbolno kastrirati. Ena mi je namreč že priznala, da si na skrivaj želi obriti moje brke.

Tragikomiko situacije je do vrhunca nevede pripeljal oče omenjene eksekutorke, dobrodušen in gostoljuben Srb, ki je na vsak način želel, da pred odhodom z njim in družino popijem še vsaj kavo in sok. Vse, kar sem si želel, je bilo le stopiti skozi vrata ven iz tega filma, a ni šlo tako preprosto. Kavo sem še uspel vljudno zavrniti, a sem ob tem zvrnil vase dva kozarca soka z najbolj prijaznim nasmeškom za obiske pri neznancih, kar jih premorem. Kaj čmo, ne spodobi se streljat na nedolžne.

Neverjetno, kaj vse sem slišal v tistih nekaj minutah, čeprav si nisem želel. Rad bi, da mi gre že enkrat iz glave, pa povem naprej. Povedali so mi, kaj vse si kupijo in kako poceni to dobijo – od olja za cvrtje do počitnic na Jerbi (gospa gre letos tja že drugič, en teden olinkluziu za manj kot 250 eurotov). Pokazal sem navdušenje, da se imajo fajn z vsemi temi stvarmi in jim zaželel, naj se imajo fajn še naprej, nato pa sem vstal, se poslovil in spizdil ven vedoč, da smo se videli zadnjič.

Pero, pogrešam tebe in tvoje mojstrske roke. Mir s teboj.

2009-06-12T07:34:00.001-07:00

XXXVI. I’M A BOXING MUSICIAN BABY

Mineval je deseti dan, kar sem se potikal po Berlinu in čakal, da mi vsaj za silo odleže. Novice iz domovine niso bile spodbudne in teža globokih premislekov, kaj naj s svojim življenjem v prihodnje, mi svetlih majskih dni ni olajševala, pa naj so se ljudje okoli mene zdeli še tako brezskrbni.

Bila je nedelja in spomnil sem se, da v parku nedaleč stran vsak konec tedna zrase ogromen boljšjak. Kupi stare, poceni, a privlačne krame, s katero bi le stežka počel kaj pametnega, me že od nekdaj pomirjajo, zato sem se namesto v bližnjo cerkev raje podal do nepreglednega mnoštva razmajanih stojnic v Mauerparku. Komunikacijske linije z nebesi so že od Nietzscheja dalje v zelo slabem stanju, Bog mi ne dviguje slušalke, pa če se še tako naprezam, poleg tega pa me tudi sproščen videz berlinskih obiskovalcev boljšjakov mnogo bolj zabava kakor tista seriozna oprava župnikov in njihovih pristašev. Stvar okusa in eksistencialne naravnanosti pač.

Sprehod v Mauerpark mi je pomagal. Množica popirsanih, tetoviranih, retro, etno, punk, glasnih, vpadljivih, smešnih in sploh vseh mogočih obiskovalcev, med katerimi sem se poskušal izgubiti s svojimi skrbmi in strahovi, je dobrodejno vplivala name. Kadar človek svoje čudenje investira v neznance, pač lažje shaja s seboj, tega sem se v življenju naučil že pred časom. Postopal sem naokoli, ne da bi oprezal za čim konkretnim, ko mi je pozornost pritegnil gologlav moški v zrelih letih, sedeč pred veliko fotografijo samega sebe na kateri se je v popolni boksarski opremi boril z nenavadno kovinsko konstrukcijo.

Radovednost je zahtevala svoje, moral sem izvedeti s čim se ukvarja, pa sem ga nagovoril, kako in kaj. Možak se mi je predstavil kot Alfred, beseda je dala besedo in še preden sem spil polovico piva, mi je dobrodušno razpredel lep kos svoje življenjske zgodbe. Da je v življenju počel že marsikaj: bil je boksar, DJ, prodajalec zelenjave na tržnici, dirkač in kaskader, vgojitelj problematičnih otrok ter glasbenik. Ko je dopolnil petdeset let je zbolel za rakom. Prebil se je skozi vse možne terapije in bil, kot je rekel, več let bolj mrtev kot živ. V tem obdobju si je za nameček še zlomil nogo, kar ga je prikovalo na invalidski voziček, da je postal živo truplo na kolesih. Prijatelji so se začeli diskretno poslavljati, živi pač nimajo časa za mrtve, on pa se je medtem odločil, da bo živel. Dobil je idejo. Zamislil si je namreč mašino, ki bo boksarske udarce prevajala neposredno v glasbeno govorico. Pred dvema letoma je zanjo uspel navdušiti še nekega profesorja iz politehnične fakultete v Hamburgu in po dobrem letu eksperimentov je bila mašina nared.

Bil sem navdušen. Kot vedno, kadar naletim na čudake s konceptom in voljo, da ga uresničijo. Povabil me je, naj se zvečer oglasim v plac, kjer vadi, da si ogledam in doživim zadevo še v živo. V kletni luknji, udobno opremljeni s tremi starimi kavči in nekaj fotelji, se nas je zbralo kakih deset firbcev z nenavadnim smislom za glasbo. Alfredu se je pri nastopu pridružil še kitarist – bobnar (medtem, ko je brenkal na kitaro, je z nogama igral še na bas boben in hi-hat) in situacija je resnično začela spominjati na nekakšen dnevnosobni koncert. Repertoar je bil izboren: začela sta z Bachom, sledili so Kraftwerki, pa nekaj lastnega boksarskega bluesa v stilu “I’m a boxing musician baby, o yeah…”, končala pa z Mozartovo Odo radosti in ukrajinsko himno na željo nekoga od obiskovalcev. Scenosled, s katerim prebiješ led na vsaki zabavi, skratka.

Alfredo te dni intenzivno trenira za prvi večji nastop na enem izmed boksarskih turnirjev v Berlinu. Pravi, da lahko tudi nor boksar postane angel, zato se uči igrati Ave Mario, ki jo namerava nekoč odboksati v cerkvi. Če Bog premore vsaj trohico smisla za humor, bo tokrat dvignil slušalko in uredil vse potrebno. Ga bom še enkrat poklical…

2008-07-09T12:57:00.000-07:00

XXXV. DAN V TOVARNI SANJ

Ko slečem jakno in odložim torbo, z desnico avtomatsko vžgem mašino in hard disk se v trenutku prebudi nazaj v življenje, da monitor pobliskne in mi pomežikne z logom najbogatejšega moža na svetu. Počakam, da se vse ikone na desktopu druga za drugo postavijo na svoje mesto, odprem Outlook in stisnem miš, ki ne zacvili. Iz nabiralnika se vsuje virtualna pošta, neizogibna peza dneva, ki nikoli ne zastane. Kje so časi, ko si bil rešen, če nisi dvignil telefona. Med sto petdeset in dvesto mejlov se mi vsako jutro zrola dol po ekranu, med njimi vsaj dve tretjini džanka. Viagra, vitamini in druge raznobarvne pilule vam s popustom polepšajo življenje. Želite večji penis? Morda na brzino potrebujete diplomo? Brezhiben ponaredek Breitlinga in Rolexa za ceno ure iz trafike? Vse vaše želje uresničimo le dva klika stran, številka kreditne kartice je obvezna.

Kakih dvajset minut ponavadi traja, da se naserje pošta v kaslc, zato si grem medtem v kuhinjo napravit čaj, da lažje spravim skozi skromen jutranji obrok iz pekarne ob poti. Z močno črno kavo, ki je na voljo v neomejenih količinah, sem opravil že po nekaj tednih, ko mi je skorajda prežrlo trebuh od kombinacije kofeina in rednih šusov delovnega stresa. Zato pazim na distanco, kolikor se da, poznam pasti in zvito pot ideologije, ki te bolj uspešno od vsake gajžle prime za kravatlc, da uslužno kimaš vsakemu bedaku, ki je nastavljen v hierarhiji le štengo nad teboj. Seveda čaj proti temu ne pomaga. Ko ti enkrat skoči kuzla v rit in si prisiljen poiskati gospodarja, zahvaljujoč se, da te je sploh vzel na delo, si si že zategnil zanko okrog vratu, elegantno ko kravato.

Pritiskam gumbe in premikam vzvode na kontrolni plošči slave in če ste izbrani, bom vaš pokorni sluga. Uredil bom intervju na radiu, televiziji ali v časopisu, z malo sreče pa vas spravim tudi na naslovno stran. O vašem delu vse najlepše po difoltu, brez slovničnih napak in s stilom, ki ga vsako noč vztrajno kujem, kakor se kuje samurajski meč. Moja odgovornost bo, da bo medijska podoba ustrezala vašim željam iz zgodnjega otroštva, pripravljen bom podpirati vaš mit o samih sebi in izjemnosti vašega početja. Padal bom na rit, prevzet nad tem, kar ste in tem, kar znate. In če ne boste uspeli, kot ste si želeli, si bom uslužno naložil odgovornost, da javnost ni spoznala vašega izjemnega talenta. Tu sem, da vas v očeh množice napravim vredne toliko, kolikor se cenite sami. In ne zahvaljujte se mi prosim. To je moja služba.

Namreč: tudi sam delujem na komande in ukaze iz višjih sfer družbene nadstavbe. Bi rekel, da sem voden takole na daljavo. Ubogam, kimam in si mislim svoje. Ni izbire, dokler Firmo potrebujem bolj, kot Firma potrebuje mene. Poglavar se prikazuje kakor duh: nenadoma in redko. Pojavlja se v treh oblikah. Največkrat kot mejl z velikimi in mastnimi fonti v nenavadnih stavkih brez vejic in velikih začetnic, ki me občasno navdušujejo z novimi besedami, do katerih ne bi našel niti v sanjah. Včasih kot glas iz slušalke, ki kot špricer hladnokrvno od daleč preverja situacijo in deli nasvete, kako naj se spopadamo z vsemi dvanajstimi frontami naenkrat, stisnjeni med navzkrižni ogenj medijev, artistov ter lastnih interesov. Vse ve, vse razume, povelja in odgovori so vselej jasni in razločni, le herojev manjka, ki bi jih znali izvršiti. Sestanki so pri njem v pisarni prav poseben ritual. Ko enkrat vstopiš, si dober za dve uri, nobene šanse nimaš, da boš prej nazaj. Vsakič se trudim, pozorno poslušam, kimam in pokam zainteresirane grimase. Po eni uri me začne redno popadati skrivnosten spanec in štiri njegove glave mi plešejo pred zrkli, ko da bi bil totalka pijan. Več glav ko zraste poglavarju, bolj prosojne so, a se še vedno z vsemi strinjam, saj govorijo v en glas. In na koncu seveda vselej strumno salutiram in kakor Grunf slovesno obljubim, da bo do naslednjega sestanka postorjeno vse. Kar se seveda nikoli ne zgodi. Bloody Me.

Klienti so pretežno zadovoljni, nekateri pa celo zelo. Uspešni so, ljudje jim ploskajo in radi potegnejo še denar na dan, da jih lahko poslušajo in občudujejo v živo. Vsi po spisku so urejeni in lepi, v izbranih oblačilih in v zglancanih avtomobilih. Redko podvomijo vase in nikoli v to, da jih ljudje preprosto morajo oboževati. Njihove genialnosti ne zmoti, da jim za kariero poskrbijo drugi: delajo jim glasbo, snemajo reklamne spote, učijo jih koreografij, popravljajo mejkap, pišejo besedila, poskrbijo za stajling in publiciteto. Za vse našteto jih večina pač nima časa, saj morajo skrbno paziti na svojo umetniško osebnost, to pa je resna in občutljiva stvar, ki se včasih tudi po par dni ne oglasi na telefon, še posebej med ustvarjalnimi vzponi ali padci.

Ko se popoldan vrnem v gajbo, ki ji pravim dom, potrebujem pet, šest ur, da se gladina misli umiri in se zbudim nazaj sam vase. Vsako noč premlevam, kaj naj naredim s seboj. Pobeg iz Firme načrtujem skrbno, kot da bi bežal iz Alcatraza. Premišljujem o poteh pobega, o možnosti obstoja skrivnega prehoda nazaj ven v relativno neodvisnost. Skušam se na novo iznajti. Od preteklosti mi ni kaj dosti ostalo, žrtve še preštevam, spomine pa pakiram v škatle brez zgodovinskega spomina. »Kad režem, sečem,« je rekel Amir iz Sarajeva, le streljaj od konca vojne. Zdaj vem, zakaj.

Nagradno vprašanje smisla se glasi: 'Kako ljudem prodati to, kar me zanima?' Boben se vrti, v njem se usoda rola. Vsakodnevna socialna klovnarija me ne zapolni niti do kolen. Blagor mladim, njim zidajo sanje pred očmi: Big Brother kontejner se gradi. 'Napotki' me kot drobna boja držijo na gladini oceana, da ne potonem v globino temnega absurda. Več brišem, kakor pišem. V času hiperprodukcije stavim na minimalizem. Zasledujem tempo misli, da bi iz spomina uspel iztisniti vsaj kapljo smisla. Le redkim še zaupam. Recimo vam, ker vas še ne poznam.

Slavnim, lepim in uspešnim ne zavidam več. Svoj krigl te fantazme sem pogoltnil in zelo redki iz posla mi še uspejo kaj natočiti vanj. Poglavar in klienti me na sestankih redno spravljajo ob sapo s svojimi pričakovanji, grizem se v jezik, da mi ne bi padlo iz ust: »Pa ti to, kar govoriš, res verjameš?!« Kljub temu zmagovalcu med lokalnimi talenti, ki je prepričan, da se slabo prodaja, ker ljudstvo ne prepozna njegove kvalitete, obljubim intervju v Sobotni, saj trdi, da smo mu to dolžni po pogodbi. Megli se mi od tega blefa na obeh straneh, proti temu cirkusu se zdi teater ko otroška matineja. Zajamem sapo in bleknem: »Veš, da bomo zrihtal.«

No, sedaj veste, zakaj se oglašam bolj poredko. Na Luni ni lahko napihniti balona.

BTW: Bi kdo preživljal filozofa? Umetnika morda?

2007-12-23T10:20:00.000-08:00

XXXIV. GOOD LUCK, MS. PODGORSKY

Dolgo sem čakal primerno priložnost, da povem tole zgodbo in kar nekaj časa je že, kar sem jo slišal od Doka, svojega zobozdravnika. Kdo ve, če sem si res zapomnil vse, kakor mi je povedal, kaj šele, če se je res primerilo tako, kot bom zapisal naprej. A kakor so znali povedati okrog takih zgodb že stari Rimljani: »Morda ni vse povedano res, a zato ni nič manj v poduk prihodnjim rodovom.«

Zgodba pa gre nekako takole:
Leta 1969 je cel svet zadrževal dih ob neposrednem prenosu pristanka na Luni in opazoval Neila Armstronga, kako je v nerodnem skafandru skočil iz lojtre lunarnega modula v mesečev prah ter izrekel tisti znameniti, scenaristično izpiljeni stavek, ki si ga je zapomnila cela generacija: »That's one small step for man, one giant leap for mankind.« Nato je s kolegoma, kolikor se spomnim iz fotografij, zapičil v tla ameriško zastavo, malo nabiral kamne, ob zmanjšani težnosti skakal v luft ko kak Telebajsek v slow motionu ter se nazadnje, dokler so imeli še kaj kisika, počasi spokal proti čudu tehnike, s katerim so se pripeljali. A preden je Armstrong zlezel v modul, zapahnil težka, neprodušna vrata in odletel s kolegi lepo nazaj domov, je na tisti lojtrci v slovo bolj sam zase zamrmral še: »Good luck, Ms. Podgorsky!«

Leta so minevala, slava se je polegala in Neil Armstrong je v brezštevilnih intervjujih že stokrat ponovil vse, kar se je dalo in smelo povedat o tisti misiji. A neko, sicer redko zastavljeno vprašanje, se je ves ta čas upiralo poiskati svoj odgovor. Kadarkoli so namreč Armstronga vprašali, zakaj je tik pred odhodom iz Lune zaželel srečo gospe Podgorsky, se je Neil le namuznil in se s sunkovitim priklonom mojstrsko izognil vprašanju, kakor da ni bilo izrečeno. Zadeva je sčasoma postajala vse bolj misteriozna, a nekateri novinarji so vanj še na stara leta vrtali vanj z vedno istim vprašanjem. Armstrong, ki ni bil več gibčen kot nekoč, se nazadnje le ni več zmogel izmikati vztrajnemu izpraševanju, in glej ga zlomka, nekemu novinarju je končno le uspelo, da ga je postavil pred vprašanje kakor pred puškino cev. Armstrong se je hudomušno zasmejal in oči so mu poblisknile, ko se je nazadnje le vdal: »Prav. Glede na to, da ni več živa, vam bom povedal, kaj je bilo s to gospo Podgorsky.«

In je povedal:
»Ko sem bil še majhen mulc, smo živeli v predmestni soseski in naši sosedje so bili iz židovske družine, ki se je pisala Podgorsky. Nekega dne sem se z žogo igral na vrtu za hišo in jo na lepem z dobro odmerjenim udarcem nehote brcnil prek žive meje na sosedovo dvorišče. Smuknil sem skozi grmovje za žogo na sosedov vrt in skozi odprto okno dnevne sobe zaslišal gospo Podgorsky, kako je ogorčeno zabrusila svojemu možu: »Kaj?! Prej bo sosedov mulc pristal na Luni, preden boš dočakal, da bom ti ga bom dala v usta!«

***

Na to anekdoto se spomnim vsakič v tistih redkih trenutkih, ko se zgodi, da srečam kako nabrito navihanko, ki svoj jedilnik ne postavlja v odvisnost od takih redkih, zgodovinskih dogodkov. In če se takrat - oh Dioniz, brat moj, hvala za milost - primeri, da se za glavno jed znajdem kar sam, mi kaj kmalu tako globinsko odleže, da je za hip, ko da me ni. Takrat me odnese na Luno, kjer srečam dotičnega Neila, kako z rešpetlinom opreza na Zemljo k sosedom skoz okno, da si od blizu ogleda, kako bo gospa Podgorsky končno pojedla tisto klobaso. In ko se nasiti, da ji po bradi spolzi le drobcena kapljica bele omake, se iz radia v spalnici, ki neposredno prenaša dogajanje iz Lune, še enkrat zasliši Neilov glas: »That's one small step for mankind, one giant leap for man.«

2007-10-28T05:03:00.000-07:00

XXXIII. CEV

Tekel sem. Tekel, da bi obdržal korak s svetom, ki je postajal vse bolj nepredvidljiv in mi je obešenjaško vlekel preprogo spod nog, kadarkoli sem se želel z obema postaviti trdno na tla.

Takrat sem jo zagledal. Na prvi pogled ni pritegnila moje zasople pozornosti, a me je že po nekaj korakih spomin nanjo ustavil kakor magnet. Obstal sem in se ozrl nazaj. Vsega dobre pol metra je je štrlelo skorajda navpično iz zemlje, črne plastične cevi premera kozarca za kumarice.

Vedel sem, da bo izgledalo bedasto, zato sem se previdno ozrl naokoli, preden sem se počasi sklonil do cevi, jo na koncu objel z dlanmi in plaho zaječal vanjo: »Eeeeeeeeee...eeeeeeeeeee...eeeeeeeeee.«
Tišino zgodnjega večera je stresalo le bitje mojega še vedno zasoplega srca.
»Eeeeeeeee,« sem ponovil v cev še enkrat, ne da bi pričakoval kaj več od zavitega odjeka lastnega odmeva.
»Bolj ščemeče, bolj ščemeče, če, če, če!«
Skočil sem dva metra u luft in se tam skoraj usral, tako sem se ustrašil, še preden je zadnji 'če' priletel iz cevi s tako silo, da bi me skoraj ubilo. Ritensko, drsajoč z ritjo po tleh, sem se nagonsko umaknil na varno razdaljo, kjer sem začel počasi prihajati k sebi.

Moje začudenje nad glasom iz cevi se je kljub strahu začelo napihovalo kakor balon in radovednost je zahtevala svoje. Po vseh štirih sem previdno prilezel nazaj do cevi in s kosom žice parkrat potrkal po njej. Zadrževal sem dih, čakal, pa spet potrkal.
Nič.
»Kdo si?« sem se končno opogumil.
»Si si sireeena, si si sireeena, si si sireeena, kam si odšla...« je zapelo ven iz rora in melodija je spominjala na eno od Domicljevih viž, glas pa obešenjaški, kot da bi poslušal pevski zbor dinamitnih palic pri zadnjem komadu. Zadeva je začela postajati zabavna.
»Ja, kok si pa zlezu not?« nisem mogel skriti svoje radovednosti.
»Če padeš, si not, ja, ja, če padeš, si prec not.«
Najmanjšega pojma nisem imel, s kom se pravzaprav pogovarjam in bil sem v zadregi, kaj naj sploh še rečem. Za trenutek me je prešinila bodrilna misel, da je tam, od koder prihaja glas, morda nek lepši svet in da je tale cev, podobno kakor šamanski obred, le dobro skrit prehod na drugo stran. Misel na to, da sem izbranec, ki mu je bilo dano odkriti to skrivnost, me je navdala s prikritim navdušenjem in nebrzdanim pričakovanjem. Postajalo mi je jasno, da sem naletel na Znamenje.
»Ee, a je fajn... tam?« sem vprašal v cev.
»Tam, tam, tamburaši, kjer so oni, tam so naši!« je priletelo v odgovor.
Spoznal sem, da takole ne bova daleč prišla. Glas mi je očitno odgovarjal v zavitih šifrah, kar pa me ni presenečalo, glede na pomembnost skrivnosti, ki je počivala na drugi strani cevi. Nisem vedel, kaj bi, pa sem v cev raje malo pihnil.
»Pihni, pihni, prepovej!«
Obstal sem in premišljeval, kaj neki bi lahko prepovedal s pihanjem. Posvetilo se mi je z vžigalico, ki jo upihne veter, če je ne zaščitiš pravočasno z dlanjo.
»Ooooooo, oooooooo, bravoooo, oooooo, runda časti, ti, ti, ooooooooo!«
»Rundo, a? A ga piješ?« sem posmehljivo rekel v cev.
»Piiiiiiiiiiiiiiiiiiii« je zapiskalo iz cevi in mi preluknjalo lobanjo, kot da bi dobil kos stekla v uho.
»Pizda, si nor, še kr mi piska u glavi!« sem se zadrl in razjarjeno brcnil v cev, jezen sam nase, da sem jo sploh kdajkoli opazil. A cev se je le hinavsko upognila in me usekala nazaj točno čez jajca, da sem se s solzami v očeh brez besed sesedel na kolena, ko vernik pred trenutkom resnice. Grozovita bolečina, ki se mi je razraščala iz života, mi je meglila zavest in postavila moj svet v oklepaj kot pri fenomenološki redukcij. Mislil sem, da me bo konec in da sem že tam...

Nenadoma sem se zavedel mimoidočih, ki so, ne da bi upočasnili korak in zadostili svoji radovednosti, raje obračali glave do zadnjega limita vratnih vretenc in me čez ramo posmehljivo opazovali misleč: »Tale je zmešan.« Postalo mi je neprijetno, še posebej zato, ker, roko na srce, moja naprezanja niso obrodila sadov nikakršnega smisla. Začutil sem hladen pot, ki mi je lepil majico na hrbet in se spomnil sveta, ki sem ga še pred nekaj trenutki ves zasopihan skušal ujeti. Ne vem, kako daleč mi jo je pobrisal medtem, ko sem obstal ob progi zaradi usrane plastične cevi, po vsem povedanem še bolj negotov kot prej. Zavzdihnil sem sam pri sebi, ni bilo prvič, da me je v hipu prevzel tisti luzerski občutek, da za tiče mojega kova nikoli ne bo kotička razumljivega vesolja. Malce sem se še neodločno prestopal, nato pa globoko zajel sapo in jo ucvrl dalje, trdno odločen, da s cevmi, ki štrlijo ven iz zemlje, kjer to najmanj pričakuješ, ne bom imel nobenega opravka več.

Pospešil sem korak in začel puščati preteklost za seboj. Oranžno vijolično nebo je odsevalo v mogočni stekleni steni sicer hladne poslovne stolpnice, ki je vztrajno rastla z vsakim mojim korakom. Želel sem oceniti število njenih nadstropij, ko se je noga, ne kriva, ne dolžna, spotaknila, da sem se komaj ujel. Pogledal sem k tlom in od presenečenja mi je zastal dih: drobna suha korenina, ki bi me skoraj podrla, je bila na las podobna brontozavru. Ves iz sebe sem se sklonil, da si zadevo pobližje ogledam...

2007-09-30T16:05:00.000-07:00

XXXII. SVETOVNA MAŠINA

Jacques Lacan je v delu 'Štirje temeljni koncepti psihoanalize' na koncu XIII. predavanja z naslovom 'Demontaža pulzije' zapisal: »Montaža pulzije je montaža, ki je sprva videti kot nekaj, kar nima ne repa ne glave , - gre torej za isti smisel kot tedaj, kadar govorimo o montaži v surrealistični lepljenki. Če bi paradokse, ki smo jih ooredelili na ravni 'Drang', postavili ob tiste, s katerimi imamo opraviti na ravni objekta, na ravni cilja pulzije, potem bi podoba, ki bi nam ob tem padla na pamet, - tako mislim – kazala tek dinama, priključenega na plinovod, ven bi pokukalo pavje pero in požgečkalo po trebuhu ljubko žensko, ki je tu zato, da bi bila stvar lepša. Sicer pa zadeva postane zanimiva s tem, ko po Freudu pulzija določa vse načine, na katere lahko sprevrnemo kak podoben mehanizem. To seveda ne pomeni, da bomo obrnili dinamo, - raje bomo razmotali njegove niti, ki bodo tako postale pavje pero, plinovod bo stekel v usta dame, sredi ust pa bo ven pokukala ritka.«*

Ne domišljam si, da v celoti razumem Lacana, sem pa na nepričakovanem izletu zadnjič videl nekaj, kar konkretno udejani zgornji koncept in nam pomaga dojeti, kaj vse lahko naredi gon iz ljudi. Bilo je torej, da sem se nepričakovano znašel med s sadovnjaki prekritimi griči nekje v avstrijskem delu Južne Štajerske, pa me je kolegica, ki me dovolj dobro pozna, da ve, kako se vrtijo moja kolesca, peljala pogledat Svetovno Mašino ali Die Weltmaschine, kakor ji pravijo domačini. Nisem si drznil predstavljati, kakšna mašina bi to lahko bila, medtem ko sem vstopal skoz vrata prizidka tipične štajerske hiše z balkonom in rožami v prvem nadstropju v ambientu, ko da bi stal nekje v Slovenskih Goricah. In bilo je kaj videt: pritlična soba je bila od ene stene do druge naphano z nečim, kar ni imelo ne spredaj ne zadaj, ne levo ne desno, ne repa ne glave, a me je kljub temu v hipu prevzelo.

Bilo je mehansko, leseno-kovinsko, na sredi podprto s podnožjem lesenega vozička. Še preden sem v nikoli videnem stroju začel prepoznavati posamezne dele, je oskrbnica zagnala zadevo s pritiskom parih stikal, da se je začelo veselo vrteti zobato kolesje in jermenice, ki so na nedojemljiv način prepletene gnale osrednji sferični del kakor pri vrtiljaku brez potnikov, ki se mu rola le zaradi lastne zabave. Piskalo je, brnelo, škripalo in utripalo. Rabil sem nekaj vdihov, da sem preklopil iz province pred hišo na tole neverjetno iznajdbo. Le korak od mene je v vsej svoji bizarnosti zasijala Svetovna Mašina, mehanični otrok vaškega posebneža Franza Gsellmanna, ki ga je s samosvojo vztrajnostjo v kleti svoje hiše rojeval več kot 25 let.

Pravijo, da si je Franz vedno želel postat inženir, imel je spretne roke in bistro glavo, a mu trde kmečke razmere tega niso dopuščale. Leta 1958 je kljub temu uspel zbrati denar, da je obiskal Svetovno razstavo v Bruslju, si ogledal vse zadnje dosežke znanosti tistega časa ter spil pivo v pravkar zgrajenem Atomiumu, arhitekturnemu čudu tistega časa. V tistem trenutku se je Franz Gsellmann odločil, da bo zgradil Svetovno Mašino še sam. S skromnim kompletom ključev, klešč in izvijačev, žago, metrom, ročnim vrtalnikom, kladivom in primežem, privitim na star in zdelan ključavničarski pult, je Franz iz stare šare, nabrane po odpadih in boljšakih uspel ustvariti svoj nezavedni Objekt, avtomatski svet, ki kakor 3D projektor v neskončnost reproducira mehanične odseve vseh njegovih fantazem.

Skočimo za hip od Franza še enkrat nazaj do Lacana in njegovega pojma 'pulzije', s katerim smo štartali naš nocojšnji uvod. Lacan ponavlja za Freudom ko pravi, da pulzijo (gon – Freudov 'Trieb') sestavljajo štirje momenti: že omenjeni 'Drang' – 'pritisk, 'vir', 'objekt' ter 'cilj'. Gon oz. pulzija, osnovni človeški energetski potencial skozi omenjene štiri etape, kakor iz samega sebe vrteče se kolo, kroži okoli Objekta v svojem večnem vračanju. Za razliko od človekovih potreb, ki jih lahko zadovoljimo na biološki ravni, pripada pulzija redu Simbolnega. Cilj zadovoljitve pulzije tako ni Objekt, Lacanov 'objekt a', temveč zadovoljitev sama. Zato se reče, da pulzija svoj objekt zgolj obkroži, zadovoljitev pulzije pa se na ta način lahko doseže tudi netelesno, s sublimacijo.

Za vsak konkretni objekt, ki si ga v nekem trenutku prilastimo pod vplivom želje, se nazadnje izkaže, da ni povsem tisto, kar smo pričakovali, zato iščemo dalje. Ljudje običajno sčasoma zavržemo velik del predmetov, ki so nekoč bili 'del nas' in materializacija nezavednega se počasi transformira, izgublja ali pa preprosto zmeče stran. Franz Gsellmann ni bil take vrste človek. Proces mehanske montaže lastnega Gona je postavil na mesto osrednje naloge svojega življenja, ki jo je izpo(po)lnjeval več kot četrt stoletja vse do svoje smrti sredi 80. let.

Franz je material za gradnjo svoje Mašine po pričevanjih sovaščanov nabiral med odpadno staro šaro, vsako nedeljo pa se je z volovsko vprego odpeljal dve uri daleč do najbližjega mesta, kjer je na bolšjaku poiskal nov element za svoj mehanski svet, spil pivo in jo mahnil nazaj. Franz je v začetku načrtoval precej manjši stroj z vrtečo se maketo Atomiuma kot njegovim srcem, a se po nekaj letih gradnje in izpolnjenih načrtih ni več želel ustaviti. Mašina je začela vse bolj rasti, prvotnemu mehanizmu, ležečemu v okrogli rotirajoči kletki, je Franz začel dodajati nove in nove elemente. Svetovna mašina se je skozi leta večala, njeni mehanizmi so postajali vse bolj kompleksni, zobnikom, jermenom, vzmetem in urnim mehanizmom, ki jih poganja 25 motorjev, so se sčasoma pridružili še plastični Kristus na utripajočem križu, zlata beneška gondola, termometer v obliki vprašaja, lesena maketa mlina na veter, keramični orel, vesoljska ladja za otroke, disko kugla z rotacijsko lučjo ter cel kup druge krame, prezrte zaradi silnega utripanja pisanih luči iz novoletne jelke ter zgledno aranžiranih šopkov plastičnih rož, kjer je le mogoče. Iz vsake prehojene poti se je Franz vrnil s kakšnim novim plenom, ki ga je izvohal njegov gon, da ga zmontiral v Objekt - Mašino. Za razliko od mnogih drugih čudakov krame ni le kopičil, temveč jo je sistematično povezoval med seboj ter jo strukturiral v sistem višjega reda.

Svetovna mašina je do izteka Franzovega življenja zapolnila še zadnje kotičke sobe, gibanje okoli nje pa je bilo skorajda onemogočeno. Če si želel skozi vrata stopiti v sobo, si z nosom nemudoma zaril v nekaj, kar je še najbolj spominjalo na orjaški urni mehanizem, ki si je želel postati lunapark, a je padel na avdiciji, ker je bil prekičast. Ne vem sicer, od česa je preminul Franz, a se ne bi čudil, če bi se izkazalo, da ga je neslo, ker mu je utrgalo jermen na gonu, ko je v hiši zmanjkalo prostora za nadaljnje širjenje objekta njegove želje. Kakorkoli, njegovi potomci so ga spodobno pokopali, niso pa prav dobro vedeli, kaj bi z mehaničnimi ostanki njegovega nezavednega. Pa se je nekdo domislil, da bi lahko to utripajoče čudo postalo turistična atrakcija, zato so podrli zunanji zid hiše, zgradili prizidek za avtobus obiskovalcev in pristavili svoj pisker k turistom iz bližnje vinske ceste, ki primerno okajeni prav radi pogledajo še to mehanično bizarnost, preden omahnejo na sedež avtobusa, ki jih že pelje proti domu, da se Svetovna Mašina potopi nazaj v sanjsko brezno nezavednega, od koder je tudi prišla.

*Jacques Lacan – 'Štirje temeljni koncepti psihoanalize, Analecta, Lj. '96, str 156

2007-08-07T16:52:00.000-07:00

XXXI. DIHTUNGE

Dicht:

–gost
-zatesnjen
-pri pravi (pameti)

Dichten:

- zatesniti
–izmisliti si, spesniti

Dichtung:

–tesnilo
- poezija, književnost

Nikoli si nisem mislil, dokler nisem videl v nemško – slovenskem slovarju, kako sorodna sta si v svojem početju vodovodar in pesnik. Njuna, na videz tako različna poklica, namreč združuje zgoraj omenjeni 'Dicht', pozorna skrb mojstra, da bo zadeva, pa naj gre za umivalnik ali sonet, res dobro tesnila, ko bo nared. Vodovodar se trudi, da kapljice vode ne bi zašle iz cevi, poet pa poskuša v nizu besed zgostiti ves smisel dogodka v univerzalno metaforo.

Zgodi se, da kak prizor, spomin ali misel noče obtičati v pozabi, pa skače vztrajno nazaj v sedanjost, neutrudno se rola po obodu lobanje kot krogla v ruleti in iz spominskega soka dogodkov se po zavitih ceveh nezavednega z besedno redukcijo preceja pomenski ekstrakt z najmanjšim možnim številom besed, ki še porodijo željeni pomenski učinek.
Tako se gosti material.

Obseg dihtunge ni določen s formalnim metričnim določilom kot npr. haiku, verz ali sonet; njena mera je telesne narave. Zavisi od dolžine diha govorca: zajameš sapo in hkrati napenjaš tetivo na miselnem loku, da, ko jo zineš, švigne ti misel kot puščica direkt v center vrteče časovne spirale, kjer se v dihtungi ustavi. Zato so dihtunge z luknjo na sredi in izrečeno drži kot pribito.

Z dihtanjem dogodke ubesedimo in jih osmislimo na sebi lasten način. Zaokrožena forma dihtunge strukturno sovpada s principom večnega vračanja, ki refleksiji subjekta podeli univerzalen značaj. Ker je zgoščena in dobro tesni, lahko dihtunga ohrani pomen tisočletja, ne da bi se njen smisel izpel.

Ker se dihtungo preprosto izdela in je material vselej pri roki (vse je v glavi), ljudje radi dihtajo že od pamtiveka: bajke, miti, pregovori, reki, aforizmi, pesmi in legende – vse to so dihtunge, okrogle, trpežne in z luknjico na sredi, da lahko smisel kroži in se izreka po meri časa.

P.S.
Med umivanjem zob zaslišim ropot,
kapljice vode kapljajo na pod.
Zato spesnim v kopalnici verz ali dva,
da ne bo več kapljalo na tla.

O HVALI
Garal si leta, ljudje pa mislijo, da jim boš hvaležen, ker so ti čestitali.

MOČ LEPE ŽENSKE izvira iz moške šibkosti: iz njegove želje.
V toliko je varljiva: ni fatalke brez občudovalca.

SKRIVNOST DOBRIH ODNOSOV se ne skriva v primerni bližini, temveč v primerni razdalji.
Astronomsko rečeno: poiskati pravo orbito, biti zanesliv satelit.

KDO?
Jaz reče: »duh«, toda duh reče: »jaz«.

MED FILOZOFI
Le redko se zgodi, da so filozofi v vsakdanjem življenju dorasli svoji filozofiji.

BO BILO
Ne moremo razumeti svoje odraslosti, če ne skušamo razumeti svojega otroštva.
Vsak ima svoj bo bilo.

SVOBODA sama sebi napoveduje svojo neizbežno usodo.

NEZADOVOLJSTVO KOT METODA
Ustvarjajočemu to, kar je, pač ni nikoli dovolj...

RESNICA UMETNOSTI ni nekaj, o čemer bi morali razpravljati, temveč dogodek, s katerim se soočimo (ali pa ne).

DOGODEK je hipni pojav, ki retroaktivno predrugači našo preteklost in identiteto.

V LJUBEZNI lahko karkoli pomeni karkoli. Zato izkušnje na tem terenu le še pomnožijo poti, po katerih se lahko izgubimo.

ZGODOVINOPISJE
Živi se prepirajo o resnici mrtvih.

NAPREDEK
Američan na safariju sreča Bušmana in mu pokaže dlančnik, digitalni fotoaparat ter satelitski telefon rekoč: »To je tvoja prihodnost.«
»To pa je tvoja,« odvrne Bušman in mu pomoli svoje kopje.

NEZASLIŠANA NEUMNOST se skriva pod samoumevnostjo, s katero raje verjamemo govoricam in novicam, kakor lastnim sklepom.

DIPLOMA je dokument, ki potrjuje, da ste v izobraževalnem procesu pravilno odgovorili na večino zastavljenih vprašanj.

O MNOŽIČNEM TURIZMU
Scenografija je pomembna. Še posebej, če so igralci slabi.

NAČRT si naredimo zato, da se nas ni strah izgubiti.

FORMA je zavest materije.

O POVRŠINI IN GLOBINI
Do globine se pride tudi z vztrajnim nalaganjem prosojnih površin.

2007-05-06T10:54:00.000-07:00

XXX. PRIMER HUTCHISON

Na spletni dražbi e-Bay se je pred kratkim pojavil oglas, v katerem možak po imenu John Hutchison prodaja celotno opremo svojega laboratorija za izklicno ceno 8 milijonov dolarjev. Fotografije, dodane k temu nenavadnemu oglasu, nam kažejo dolgolasega tipa v jeansu s smešno usnjeno kapico na glavi, kako z nenavadnimi kosi kovine v rokah pozira v laboratoriju, ki ga prodaja. Laboratorij izgleda kot notranjost podmornice: le ozek prehod loči obe steni, od vrha do tal sestavljeni iz starih elektronskih naprav, ki večinoma datirajo v čas okoli 2. svetovne vojne. Vsepovsod števci, stikala in stari radarski zasloni, po tleh pa se vije nepregledna zmešnjava kablov. Šele posnetek od zunaj, iz ulice, nam razkrije bizarnost njegove lokacije: na fotografiji je vidnih šest balkonov, očitno v večstanovanjski hiši ali bloku, na enem izmed njih pa sem po pozornem opazovanju uspel razbrati naslednje stvari: vsaj sedem radarskih anten, štiri ladijske sirene, dva bronasta alarmna zvonca, več ladijskih reflektorjev in opozorilnih tabel, dva mitraljeza velikega kalibra z municijo vred ter kup druge tehnike, ki ji ne vem ne imena, ne namena. Ko sem primerjal fotografije notranjosti laboratorija s slednjo, se mi je zazdelo, da bi njegove stene razgnalo od pritiska, če bi vanj prinesel le še dve žarnici s podaljškom.

Spremni tekst k oglasu je že po prvih nekaj stavkih, napisanih v angleščini, ki bi se ji rogali še Italijani, presenetil še bolj, kot opisana krama: šlo naj bi namreč za slavni Hutchisonov laboratorij, predstavljen na vseh možnih televizijah sveta, uporabljen v seriji X-files ter filmu Titanic, katerega oprema izvira pretežno iz vojnih ladij okoli 2. svetovne vojne. Prodajalec zraven obljublja še več Teslinih tuljav in drugih instrumentov, 25.000 rezervnih elektronk, 70 kil neobičajnih zlitin ter dva kubika dokumentacije o svojih eksperimentih. Nadarjenem osebku prodajalec za konec še obljublja, da bo lahko s pomočjo omenjene opreme pripravil predmete do levitacije, krivil kovinske palice na daljavo, kakor da so iz želeja ter ustvarjal zlitine, še nikoli videne na zemlji. Ostalim pa priporoča, da iz laboratorija raje napravijo muzej, ki bo svetovna turistična atrakcija. Money back guarantee!

Takele bizarne zgodbe me vedno pritegnejo kljub svoji neverjetnosti, ali pa ravno zato. Na tihem namreč navijam za marginalce in antijunake, ki neopaženi nekje v temni kleti družbe trmasto vztrajajo pri svojih obsesijah ter izumljajo naprave in teorije, ki bodo morda nekoč popolnoma spremenile naše življenjske navade in razumevanje sveta. Že sama ideja o tipu, ki navdušen nad odkritji Nikole Tesle obsedeno zbira stare električne naprave iz odsluženih bojnih ladij in skuša z njimi v domačem stanovanju zakonitosti materije in gravitacije dobesedno postaviti na glavo, mi je zadostovala, da sem se malo bolje razgledal po življenju Johna Hutchisona in njegovih poizkusih. Večina virov njegovo biografijo piše približno takole...

***

...Johna Hutchisona, ki je odraščal v 50. letih v Vancouvru, Kanada, so že zelo zgodaj pritegnili najrazličnejši stroji in naprave. Električno orodje, puške, različni mehanizmi in parni stroji so ga fascinirali z načinom delovanja, elektromagnetne naprave pa so mu z učinkovanjem nevidnih sil do temeljev pretresle njegovo domišljijo. Družbe vrstnikov ni potreboval in raje se je posvečal fizikalnim eksperimentom ter grajenju laboratorija na podstrešju domače hiše. V dolgih zimskih nočeh so začeli sosede vznemirjati nenavadni bliski v njihovi soseski, John pa se je skupaj s člankom o njegovem hišnem laboratoriju prvič pojavil tudi v lokalnem časopisu.

Srednja šola ga ni zanimala, če izvzamemo radijski sprejemnik, ki ga je nekega dne razstavil in si prislužil batine ravnatelja. Razumna starša sta ga zato izpisala iz šole ter mu najela zasebnega učitelja, s katerim se je John precej bolje razumel, saj so ga njegovi eksperimenti zanimali mnogo bolj od inštruiranja, za katerega je bil plačan. John pravi, da se je v tistih nekaj letih intenzivno posvečal študiju kemije, strojegradnje, atomske fizike ter teorijam Tesle, Einsteina, Galvanija, Faradaya, Maxwella in drugih. Sestavil je prve Tesline tuljave, generatorje radijskih valov, zbiral in popravljal je puške, se ukvarjal z astronomijo ter sestavljal različne stroje in naprave. V začetku 70. let je postalo podstrešje premajhno za 12 ton opreme, ki jo je med tem nakopičil iz različnih odpadov in podjetij, zato se je odselil na svoje. Da bi preživel, je servisiral puške in električne aparate, ves preostali čas pa je še naprej posvečal igranju s Teslinimi tuljavami in visokonapetostnimi generatorji.

Nekega večera leta 1979 je John sedel med svojimi napravami in opazoval iskrenje visokonapetostnega polja, ko ga je v ramo zadel kos železa. Odvrgel ga je stran, a železo je priletelo nazaj. John ni bil prepričan, kaj se je zgodilo, zato je v naslednjih mesecih preusmeril pozornost na objekte znotraj elektromagnetnega polja, ki ga je spreminjal z razporeditvijo Teslinih tuljav, Van de Graaffovega generatorja in starih radijskih oddajnikov. V glavnem se seveda ni dogajalo nič presenetljivega, a od časa do časa so se dogodili fenomeni, ki so čudaškega Johna Hutchisona spremenili v mit ter znervirali večji del akademskih fizikov: predmeti so se upirali gravitaciji in za kratek čas poleteli, železo, aluminij in druge kovine pa so se topile in spreminjale strukturo pri sobni temperaturi. John je bil zbegan, saj so pojavi kršili vse zakone fizike, poleg tega pa pri zmešnjavi vseh mogočih naprav, ki jih je uporabljal hkrati, ni znal natančno določiti vzroka omenjenih pojavov. “Zagotovo nisem tipičen znanstvenik,” je povedal v enem izmed intervjujev. “Sem samouk, nikoli ne berem navodil za uporabo moje opreme in nikoli ne delam zapiskov. Delam, kakor dela umetnik: z občutkom in intuicijo. Zato me ne čudi, da me večina znanstvenikov ne jemlje resno.”

Kljub temu mu je postalo jasno, da za nadaljnje pojasnjevanje pojavov iz njegovega laboratorija potrebuje pomoč ‘pravih’ znanstvenikov. Zato je odšel na srečanje fizikov v Vancouvru in predstavil svoja odkritja. Nedolgo za tem je njegov laboratorij obiskal prvi ‘akademski’ znanstvenik, fizik Mel Winfield, ki je bil priča nepojasnjenemu lebdenju predmetov. Naredil je nekaj posnetkov, ki jih je predstavil lokalnim fizikom na naslednjem srečanju. Hutchison je v trenutku postal tema dneva, nepojasnjeni pojavi v njegovem laboratoriju pa so dobili ime ‘Hutchisonov efekt’, pod katerim jih v katerem koli spletnem iskalniku najdete še danes.

80. leta so bila morda najbolj razburljiva v Johnovem življenju. Rene Louise Vallee in Tony Travis sta dokumentirala kako je Hutchison s pomočjo le 400 wattov moči in z napetostjo iz hišnega električnega omrežja dosegel, da so več kilogramski predmeti lebdeli v zraku, na vzorcih kovin pa povzročil spremembe v molekularni strukturi, za katere bi z znanimi postopki, temelječimi na laserski tehnologiji, potrebovali več terrawattov moči. Obiski radovednih znanstvenikov so se nadaljevali, John je nenavadne fenomene demonstriral fizikom iz inštitutov različnih ameriških univerz, zgodbo so seveda pograbile tudi vse večje ameriške televizijske mreže in nazadnje je interes za Hutchinsonov efekt pokazala tudi Ameriška vojna mornarica. George Hathaway in Alexis Pezarro sta, navdušena nad Johnovimi demonstracijami, ustanovila podjetje Pharos Technologies, z namenom nadaljnjih raziskav Hutchisonovega efekta ter njegove aplikacije v komercialne namene. Zanimanje zanj sta kmalu pokazali tudi vladi Združenih držav in Kanade, korporacija Boeing in mnogi drugi. Johnu je leta 1984 uspelo poskus izvesti za ekipo Kanadske nacionalne televizije BCTV, kar je za seboj potegnilo še več pozornosti laične in strokovne javnosti. Ameriška obveščevalna služba je financirala nekaj mesečno selitev laboratorija v primernejše prostore, kjer so lahko natančno dokumentirali pojavljanja Hutchisonovega efekta v največji tajnosti. Plastenke in kosi kovin so spet plesali po zraku in spreminjali obliko, predmeti so padali iz polic tudi na oddaljenosti 100 metrov in pokala so ogledala.

Na podlagi pričevanj kompetentnih očividcev ter obsežne dokumentacije o nenavadnih pojavih je Armada Združenih držav Amerike sredi 80. let ponudila podjetju Pharos Technologies 36 milijonov dolarjev za nadaljnje raziskave Hutchisonovega efekta, a do podpisa pogodbe ni nikoli prišlo. Uradno zato, ker so bili pojavi preveč nepredvidljivi in zelo težko ponovljivi.

Hutchison je imel dovolj obljub in vmešavanja vlade v svoje početje, zato je leta 1987 ustanovil podjetje Axiom Systems in se ponovno posvetil raziskavam na lastno pest. Čeprav mu je želene učinke uspelo le redko ponoviti, pa so mediji njegovo zgodbo še naprej pretvarjali v urbani mit. John je na račun čudno deformiranih kosov železja v svoji potovalki prepotoval lep kos sveta, vmes pa predaval, gostoval na televizijah, dajal intervjuje in žel medijsko slavo. Popularen je postal tudi v Hollywoodu, njegov laboratorij so obiskovali zvezdniki in bogati meceni, ki so ga financirali iz gole radovednosti, kaj bo še odkril. Kljub temu ni šlo brez problemov. Sosedje so se še vedno pritoževali nad čudaškim znanstvenikom in njegovimi poskusi, zato mu je vlada večkrat poskusila zapečatiti laboratorij, češ, da je nevaren za okolico.

Konec 80. let, ko je bil John že vsega sit, je dobil povabilo nemških in avstrijskih znanstvenikov, da se jim pridruži pri raziskovanjih v Evropi. Odločil se je, da bo preselil svoj laboratorij v Avstrijo in nadaljeval v sodelovanju z njimi. Gostoval je v Stuttgartu, Salzburgu, Grazu in na Dunaju, vzorce njegovih kovin pa so testirali tudi v laboratorijih Siemensa, kjer so potrdili njihovo ’nenaravno’ zgradbo. Medtem se je v Kanadi zapletlo s transportom njegove opreme, ki je med selitvijo skrivnostno izginila. Mediji so kontejner z izginulo opremo kmalu izvohali pod nekim mostom, kamor so ga skrili s posredovanjem kanadske vlade. Večina opreme v njem je bila uničene, vse Tesline naprave pa so manjkale. John je v obupu prodal še preostalo opremo in poniknil.

V začetku 90. let so šle stvari na bolje, ko so Johna za mesec dni povabili na Japonsko, da bi predaval in prinesel vzorce svojih kovin v analizo. Navdušenje je bilo izjemno in kmalu zatem so mu tam izdali še knjigo, ki je pošla v 250.000 izvodih. V naslednjih letih se je na Japonsko vrnil še večkrat, vsakokrat z izjemno pozornostjo javnosti ter velikim zanimanjem korporacij Sony, Toshiba, Hitachi in drugih.

V tem času se je njegov interes preusmeril drugam in začel je izdelovati baterije z neomejenim rokom trajanja. Hutchison pravi, da pretvornik kristalne energije, kakor ga imenuje, deluje na osnovi t.i. Casimirjevega efekta. S tem imenom kvantni fiziki opisujejo silo, ki nastane na mikroravni, kadar v vakuumu približamo ploskvi dveh kovinskih plošč. Ta sila ni posledica gravitacije, električnega naboja ali izmenjave delcev, temveč je učinek resonace energijskih polj v vmesnem prostoru med ploščama. Hendrik B.G. Casimir je leta 1948 eksperimentalno potrdil, da vmesni vakuum stični ploskvi sili skupaj s silo, ki segreje obe plošči ter dovoljuje elektronom, da po stični ploskvi potujejo zgolj v eni smeri, ta urejen tok elektronov pa je preko vmesnika možno spremeniti v električni tok. Na obstoječih fotografijah baterija izgleda kot nekakšen tulec iz plastike, kovine in selotejpa iz katerega štrli svetleča led dioda, ki naj bi dokazovala, da zadeva res deluje. Khm, John trdi, da gre za revolucionaren vir brezplačne energije, ki v ročni izvedbi proizvaja 1.7 volta napetosti pri 880 do 3000 mikroamperih, ter v isti sapi dodaja, da je že prodal model, ki naj bi proizvajal kar 55.000 voltov napetosti. Baje nekemu Japoncu, ki baterijo sedaj kaže občinstvu. Prav rad bi jo videl, če bo ta Japonec prišel kdaj z njo na turnejo po Sloveniji.

Zadnje uradne novice o Hutchisonu pravijo, da je marca lani Alex Cherechesku, Johnov bivši sodelavec, pri selitvi v novo hišo našel originalen ojačevalec, ki ga je John uporabljal pri poskusih v 80. letih. John se je z novim zagonom lotil poskusov in pred pričami mu je uspelo zrušiti več sto kilogramov opreme, zložene ob zidu, zato ostaja optimističen glede prihodnjih eksperimentov ter načrtuje nove demonstracije za televizijska snemanja.

***

Nenavadni posnetki, fotografije in pričevanja o Hutchisonovem efektu, so v dobre četrt stoletja pritegnili pozornost mnogih radovednežev, ki javno mahajo s celo pahljačo različnih teorij in argumentov pro et contra. Najbolj vzvišeni Hutchisonove eksperimente ignorirajo, malo manj vzvišeni kritizirajo, na drugi strani pa se pahljača razteza od fizikov, ki v njegovih poskusih vidijo potrditev svojih nekonvencionalnih teorij, pa do absolutnih, večinoma laičnih fenov, ki so v Hutchisonovih poskusih našli potrditev razvpitega ‘Eksperimenta Philadelphia’, trden dokaz za obstoj NLP-jev, razlago nastanka krogov v žitu in splošni dokaz za vse možne teorije zarote sploh.

Kritiki Hutchisonu največkrat očitajo poneverbo fotografij, filmskih posnetkov in drugih dokaznih materialov, ter skrivanje močnih elektromagnetov pod preprogo, nekateri parapsihologi pa efekt pripisujejo psihokinetičnim učinkom Johnove zavesti, ne pa njegovim aparatom. V nasprotnem taboru najglasneje zavračajo očitke predvsem tisti, ki so se na lastne oči prepričali o učinkih, ter tisti, ki so v Hutchisonovem efektu našli empirično potrditev svojih fizikalnih teorij. Po teh teorijah naj bi neobičajne interference elektromagnetnih valov povzročale spremembe v molekularni zgradbi materialov in motnje v gravitacijskem polju. Pri tem očividci izrecno poudarjajo, da Hutchisonovi učinki nikakor niso posledica poznanih elektromagnetnih ali elektrostatičnih sil. Hutchison je namreč pred pričami uspel pripraviti 30 kilogramsko kroglo do lebdenja z močjo borih 75 wattov in vhodno napetostjo 120 voltov iz hišnega omrežja. Najbolj razširjenia alter-znanstvena teorija, ki pojasnjuje, kaj je napravil Hutchison, pa pravi, da je s svojimi poskusi uspel prodreti v t.i. ‘Zero Point Energy’. Zero Point Energy je najnižja možna energija nekega sistema pri absolutni ničli (-273˚ Celzija), pri kateri se ustavijo vsa gibanja na molekularni ravni. Pojem sta leta 1913 prvič uporabila Einstein in Stern, da bi z njim opisala energijo kvantnega vakuuma v prostem vesolju, v katerem se delci in energijska polja pojavljajo in izginjajo na zaenkrat nepojasnjen način. Nekateri fiziki, med njimi je bil tudi nobelov nagrajenec, že pokojni Richard P. Feynman, trdijo, da se v kubičnem centimetru kvantnega vakuuma skriva okoli 10 na 13. joulov energije, kar bi zadostovalo za izparitev vseh oceanov na zemlji.

Strokovnjaki, ki na različnih koncih sveta razvijajo sisteme za praktično uporabo novih energetskih virov, so glede prihodnosti novo odkritih energij na sub atomski ravni optimistični. Profesor Jean-Pierre Vigier v Parizu raziskuje nov vir energije, temelječe na reakcijah med paladijem in litijem-7, ki so bile doslej mnogokrat napačno interpretirane kot hladna fuzija. Prof. Vigier poudarja, da ne gre za hladno fuzijo, temveč za kemično energijo povsem nove vrste, ki temelji na spremembi spina elektronov, in bi lahko v prihodnosti nadomestila fosilna goriva ter jedrsko energijo.

V.V. Roschin in S.M. Godin iz Inštituta za visoke temperature na Ruski akademiji znanosti v Moskvi sta pred časom izdelala generator s pretvornikom magnetne energije in anti–gravitacijskim učinkom, ki med delovanjem izgubi 30% svoje teže. Pretvornik z rotirajočim magnetnim generatorjem sta zasnovala na prototipu, ki ga je že v 70. letih izdelal pionir tovrstnih raziskovanj John Searl, a so ga v tistih časih le redki jemali resno. Ruska raziskovalca poudarjata, da prelomnico v sodobni fiziki predstavlja odkritje notranje energije elementarnih delcev ter vprašanje, od kod ta energija prihaja.

Neodvisna raziskovalca Ken in Steve Shoulders iz Kalifornije že od začetka 80. let raziskujeta formiranje nenavadnih skupkov elektronov v vakuumu, ki sta jih zaradi njhove neobičajnosti poimenovala kar EVO (Exotic Vacuum Objects). Izmerila sta, da EVO ob trku s kovinsko ploščo na njej pojavijo anomalije, ki se sicer razvijejo pri temperaturi neverjetnih 26.000˚C. Ken Shoulders pravi, da so se v novejši zgodovini fizike mnogi pojavi pri proučevanju elektronov enostavno pometli pod preprogo v korist konsistentnosti prevladujočih teorij in predstav o naravi materije. In več kot očitno postaja, da se ima človek še mnogo za naučiti. Grški fizik A.A. Nassikas, ki raziskuje energijo kvantnega vakuuma, pravi, da glavni problemi sodobne fizike niso več toliko tehnološke, temveč bolj filozofske narave.

Med tem, ko nas mediji noč in dan prepričujejo, da se tehnološki napredek skriva v novih modelih avtomobilov, telefonov in dlančnikov, se po laboratorijih, garažah in podstrešnih delavnicah že dogaja svet, ki premika tradicionalne koordinate zdravega razuma. Nemogoče je napovedati, ali bodo opisana odkritja prihajajoče generacije obvarovala pred grozečo energetsko krizo, ali pa bodo novo odkriti viri energije končali v rokah vojske, kjer bodo veliki otroci z najnaprednejšo tehnologijo preizkušali, kako s čim manj žrtev in stroškov povzročiti čim več škode. Neodvisni raziskovalec in publicist Garry S. Bekkum v svojih člankih pogosto omenja ruskega fizika Evgenyja Podkletnova, ki je v Rusiji z eksperimenti v 90. prišel do podobnih anti-gravitacijskih učinkov, kakor Hutchison. Za njegova odkritja sta veliko zanimanje pokazala tudi NASA ter Boeing, kjer se še posebej zanimajo za nove vrste pogonov in energij. Možnost generiranja umetnih gravitacijskih polj bi omogočilo nove vrste pogonov in nove načine nadzorovanja izstrelkov, zmanševanje teže opreme pri transportu in nenazadnje nove vrste bomb z uničevalno močjo neslutenih razsežnosti.

Večino principov za energijske pretvorbe na osnovi elektromagnetnega valovanja, o katerih je govora pri zgoraj omenjenih orožjih, je nesporno odkril Nikola Tesla, ki je že za časa svojega življenja plačeval visok davek za svoje drzne poskuse in odkritja. Bil je prvi romantični genij, ki je sanjal o brezplačni energiji za cel planet, a njegov znameniti stolp v Wardenclyffu, s katerim je želel emitirati radijske signale in električno energijo na katero koli točko planeta, ni bil nikoli dokončan. Uradno zaradi pomanjkanja sredstev, saj bi realizacija njegove zamisli o brezžični distribuciji električne energije finančno pokopala njegove investitorje, neuradno pa je dela ustavil Tesla sam, ko se je zavedel možnih posledic, če bi vojska njegove izume uporabila v uničevalne namene. Njegovo dokumentacijo je po njegovi smrti leta 1943 zaplenil FBI, ameriško vlado in vojsko pa so najbolj zanimala njegova dognanja v zvezi z brezžičnim prenosom energije, elektro magnetni oscilatorji s katerimi je lahko vplival na atmosferske pojave ter poskusi s smrtonosnimi žarki nabitih delcev, ki jih je v svojem laboratoriju pospeševal s pomočjo visoke napetosti. Zgodovina nas uči, da se doslej množice od znanosti niso kaj prida naučile, vladarje pa je zanimala le, kadar jim je povečala moč in olajšala vladanje. Če torej želimo ostati optimisti glede prihodnosti človeškega rodu, moramo verjeti, da se bo zgodovina tokrat izneverila sama sebi.

***

Vrnimo se na koncu nazaj k ekscentričnemu Johnu Hutchisonu in njegovemu laboratoriju. Dan pred iztekom oglasa še ni bilo nobenega ponudnika, dva dni kasneje pa je oglas izginil. Prav vseeno je, če je laboratorij bil prodan, ali pa je bila vse skupaj le slaba šala kakega x tipa. Človeški duh je neuklonljiv v razkrivanju tančic iz vsega, do česar se dokoplje, še od časov, ko je z človek z baklo prvič razsvetlil večno noč podzemne jame. Zato nas danes čudi, da so Stari Grki že pred dvema tisočletjema poznali diferencialne zobniške prenose, a so jih uporabljali le pri napravah za merjenje časa, parni stroj (aeolipile) pa je bil zanje zgolj zabavna igrača. Arhimed, največji izumitelj tistega časa, je imel vsako delo inženirjev in umetnikov, ki služi praktičnim namenom, za sramotno in vulgarno. Tudi Platon in drugi misleci tistega časa so praktično uporabo tehnike prezirali kot slabo posnemanje idealne narave sveta, ki je dostopna zgolj spoznavanju idej, najbolj čislani dejavnosti človeka tistega časa. Britanski zgodovinar Peter Green pa nenavadno omejeno aplikacijo tehničnih izumov v vsakdanjem življenju Starih Grkov komentira takole: “Ena najpomembnejših stvari, povezanih z neizkoriščanjem energij, ki niso mišičnega izvora, je bil strah, kaj vse bi te mišice lahko povročile, če ne bi bile polno zaposlene.” In če so se stroji razvili kot multiplikacija naših mišic, so bombe nastale kot podaljšek pesti in grabežljivih rok neustavljivega človeškega pohlepa.

Nedavno umrli pisatelj Kurt Vonnegut, ki ni imel posebno dobrega mnenja o človeški rasi, a je imel na srečo odličen smisel za humor, je v Sirenah s Titana zapisal: “Ni razloga, zakaj dobro ne bi moglo biti prav tako zmagovito kot zlo. Samo vprašanje organizacije je, kaj bo zmagalo. Če so kje angeli, upam, da so organizirani po vzoru mafije.”

2007-04-01T11:49:00.000-07:00

XXIX. V IMENU RITMA, ZVOKA IN SVETEGA GLASU

Vse bolj redko zvlečem rit na kak koncert, dovolj čveka, glasbe in obljub je že šlo skoz moja ušesa, da sem začel bolj ceniti tišino, koncerti pa mi le še stežka uspejo dvigniti karkoli. Nočem biti ciničen in ne poslavljam se od glasbe, le vse težje se dokopljem do muskonterjev, ki še utripajo v mojem ritmu.

Ko sem se pred par dnevi postavil v prvo vrsto ravno prav napolnjenega KUD-a, sem s seboj po dolgem času spet prinesel lepo mero pričakovanj. Kot v najstniških letih, pol življenja nazaj, ko smo hodili še z vlakom iz province v taisto dvorano doživljat, kaj je to hardkor. Nekatere stvari se vrnejo, nekatere sploh nikoli ne odidejo.

Sam si stal na odru, sam s kitaro. In preden si si jo oprtal čez ramena, si prelepil Che Guevaro na svojih prsih s selotejpom in nam zraven s pogledom, ki ne zna lagati, govoril, kar nam je pred stoletjem govoril že Nietzsche: maliki so izginili v somraku. Že prvi riff je nabil besede z električnim nabojem, medtem, ko si z vratom kitare meril v nas, kot meri snajperist, ki ve, da bo zadel. Sam svoj ritem, sam svoj glas, sam svoj zvok in sam svoj vzrok. Razlog Brate, razlog je vse, kar šteje v glasbi in umetnosti nasploh. Koncert je ritual in glasbenik je na odru zato, da blagoslovi svojo publiko in jo posveti v misterij svoje glasbe. Kdor to zna, mu ni treba nikoli v cerkev. Kakor šaman si zapel:

Dobro veče moje dame,
dobro veče gospodo,
dobrodošli u kuću bola,
raskomotite se slobodno.

Moje ime nije đavo,
ja nisam kurvin sin,
a to u knjizi gostiju,
ma to je samo pseudonim.

Ne bojte se laveža,
on vam zube nema,
čuvajte se đubreta,
smrad je taj što ujeda.

Želite li igrat sa mnom?
Pažnja molim igrat fer!
Samo jedna paklost mala,
i odnjet će vas Lucifer...

Brate, muskonterja med špilom gledam vselej v oči in zraven poslušam silo, ne njegovega igranja. Brate, ti veš, kaj so demoni in strasti, ki terjajo od tebe, da jih ozvočiš in spustiš na plano. Midva veva, Brate, da se glasbenik žrtvuje, ko dovoli, da gre sila skozenj, ki jo lastnoročno pretvori v vibracijo, namenjeno vsem. Resna igra, Brate, resna igra je postati strelovod in blisk obenem. Brate, midva veva, da so le redki najine sorte, le redki, ki so se zares pripravljeni srečati s Tistim. Zato pojem s teboj, ko poslušam, kako gre iz tebe:

Brate,
novo vrijeme, novi zvuk je oko mene, Brate.
Brate,
nova raja, nova priča sad je svuda oko mene, Brate.
Podržavam, Brate, podržavam.
Ali poštovaću tek za deset godina,
kada budem video, tko je ostao,
a tko je sa novim trendom pička postao, Brate.
Pička postao, Brate.
Brateeee...

Stal sem torej tam, v prvi vrsti KUD-a, udobno naslonjen s komolcem na polico ob steni, z nogo rahlo zibajoč v tvojem ritmu. Skorajda ležerno, bi rekel, če bi se videl takole iz razdalje. A če bi me kdo takrat pogledal naravnost v oči, bi videl odsev odra v njih, na njem pa nisi bil več sam. Moj pogled me je zrcalil, kako sedim za skromno baterijo v ozadju za teboj kot v topovskem gnezdu. Ne strelec, bil sem top in dvojni mitraljez, komplet kasetnih bomb ob detonaciji, propeler in cerkveni zvon obenem. Bil sem noter, bila sva en zvok, povezana v službi Ritmu, neustavljiva mašina na čustveni pogon. Podlagal sem tvoje riffe z ubitačnimi udarci, ki te v trenutku potegnejo iz časa, kot takrat na Gerbičevi, ko so takoj po vojni na meji zadržali tvoja kompanjona iz benda, pa sem uletel in po eni vaji odigral s teboj pol ure šusa, ki še vedno vztraja in hoče, da mu pomagam do glasu.
...
Ja ću izleć pticu,
bodljikava oka,
gnjezdo ću joj sviti,
od trnja i žaoka.

Ptiči moje ptice,
neće roblje biti,
gdje god sviju krila,
zemlja će im biti.

2007-02-08T13:59:00.000-08:00

XXVIII. MAJSTER

Že kako uro ali dve izmenično buljim v strop in televizijo ter jemljem zalet, da bi napisal par kratkih o tem, kako je bilo včeraj v savni. Cel hec, mi kar ne gre iz glave. Pa me prime scat. Vstanem iz postelje in naredim tistih par korakov do kopalnice, ko mi zasveti rdeča luč: »Zakaj je tepih v kopalnici tako temne barve? Drek, voda!«

V sekundi se mi odrola film izpred tedna ali dveh, ko mi je enkrat med vikendom nenadoma bušnila voda iz odtoka in mi v nekaj minutah preplavila tla kopalnice. Spomnim se na metanje brisač po tleh, ožemanja v banjo, trenutka spoznanja, da se mi voda iz banje vrača direkt pod noge, ožemanja v vece ter pranja rok s tušem nad straniščno školjko. Takrat je bilo tako, da sem se naslednja dva dneva tuširal kar čepeč na školjki z zobno ščetko v ustih, nakar sem odšel za kratek čas zdoma in na vse skupaj pozabil. Po vrnitvi sem šele med prvim tuširanjem zakapiral, da je nenadoma vse spet čudežno okej. Takoj, ko mi je odleglo, sem zadevo dal ad acta in z veseljem v najkrajšem možnem času pozabil na problem.

In evo ga spet, na predvečer praznika kulture, ob devetih zvečer, ko ne boš majstra niti s koltom spravil v akcijo. Večno vračanje enakega, 'Wiederholung', Nietzsche in Lacan mi brnita po glavi, ko ponovno ožemam brisačo v vece, jo razprostiram po tleh in spet ožemam... Ko mi uspe za silo osušiti tla, začnem motriti tisto okroglo mrežico v tleh, da vidim, če še vedno teče. Nobene vode nisem odpiral že par ur, a iz tal se zahrbtno širi nov val skrivnostnega plimovanja prebavnega trakta velike betonske kocke ob Celovški. Razločno vidim, kako iz luknjic brezskrbno priplavajo navidez nedolžni koščki dreka in mi v nedoumljivi koreografiji zaplešejo okrog nog ko kak hvaležen hišni ljubljenček. Brišem, ožemam in mrzlično razmišljam: »Mamo SPL pa landlorda... Okej, najprej bom poklical nekoga na SPL in dvignil preplah, konec koncev ne more biti problem lastnika, če se začne kanalizaciji rigat kar samo od sebe...«

Z zvito brisačo skušam zadušiti vir zla na tleh kopalnice in se vmes odločim, da bom najprej skočil do pritličja na oglasno desko gledat, če je tam kak telefon za primere moje sorte. Takoj najdem številko za nujne slučaje, pokličem in ležernemu tipu na drugi strani zmerno dramatično razložim situacijo. Vpraša me, v katerem nadstropju živim, in ko sliši, da v šestem, mi neprizadeto pove, da to ni njegov problem. Da bi me resno jemal le v primeru, če bi živel v pritličju in bi mi greznica udarila gor direkt spod bloka. Za kar je višje, da oni ne odgovarjajo, zato naj pokličem hišnika. Ki se seveda ne oglasi...

Po stopnicah odskačem nazaj v šesti štuk (lift je v takih situacijah prepočasen), dvakrat ožamem brisačo in pokličem landlorda. Mirno pojasnim zadevo, a povem, da je pizdarija v teku. Razmišljava, kako rešit zadevo, kdaj lahko kdo pride, da postavi diagnozo, nakar mi predlaga, naj vsaj, kolikor se brez orodja da, pobrskam po odtoku, če je to sranje mogoče le na dohvat ruke. Strinjam se, zajamem sapo in z izvijačem odstranim rešetko iz luknje v tleh. Tiste rjave stvari se spet slinijo čez rob, ko orjaške amebe, nabasane z nutelo. Ne vem, mogoče niti ni pravi drek, tolažim se, da ne smrdi dovolj močno, ko vtikam golo dlan v motno vodo betonskega goltanca. Tipam sluzasto in mehko, za zaprtimi očmi se tvori oblika odtoka, s prsti rinem v horizontalno cev, da zgrabim za problem. Ne gledam, kaj se dogaja pod gladino, le predstavljam si, ko se spomnim na legendaren vic, da se mi pri samem sebi zakrohoče:

Zamaši se greznica, pa tip pokliče majstra, da jo pride odmašit. Pa pride majster z vajencem in torbo, polno cajga, odpre pokrov greznice, s pogledom poznavalsko ošine smrdljivo temo in si prižge čik. Nato se sleče do gat, vzame iz torbe masko in plavutke, dvakrat zajame sapo, frcne čik in se z glavo naprej zažene direkt v greznico.
Čez dvajset sekund priplava glava nazaj, majster globoko zajame sapo, da drek okoli njega lepo zabrbota in pravi vajencu: »Dej mi kluč štirndvajst!«
Vajenec seže v torbo in poda ključ majstru, ta pa spet dvakrat globoko vdihne in izgine pod površje, kakor mrož pod led.
Mine pol minute, nekaj poči in zabrbota ko pri palčku Smuku, in majster je nazaj: »Prevelik. Dej mi dvajndvajstko!«
Vajenec mu poda ustrezni ključ in počaka dva vdiha, da majster spet ponikne.
Ni si utegnil prižgati niti čika, ko spet hušne ven iz dreka majstrova glava, ki se na ves glas zadere: »Porka madona, dvajndvajstko sm ti reku, ne dvajstko! Če me ne boš poslušu, ne boš nikol majster ratu!«

Komični vložek mi, psihološko gledano, sicer zmanjša gnus ob prej omenjenem početju, a raziskovalni trud ne prinese željenih rezultatov. Niti s slabe pol metra dolgo kovinsko palico, ki jo najdem med orodjem, mi ne uspe izbrskati nobenih dokazov o zaprtju pri odplakovanju. Tu nimaš več kaj, svojo vlogo si odigral, luknja je premajhna, da bi se lahko šel majstra tudi sam.

S kozarčkom izpraznim vodo iz odtoka, kolikor se da, da si napravim vsaj malo prednosti pred naslednjim valom plime, ko se mi posveti! Yes!!! Najti moram nekaj okroglega primerne velikosti, pa bom lahko vsaj zamašil prekleto luknjo, dokler ne pridejo stvari porihtat drugi. V mislih preletim vse možno, kar imam doma in bi prišlo v poštev: pepelnik, zamašek na kozarcu za sladkor, konzervo, flaše...flaša! Skočim na balkon med ostanke popivanja in vzamem dve: buteljko in literco. V kopalnici že na oko ugotovim, da bo literca taprava. Morda ji manjka milimeter ali dva na vsaki strani, da bi bila zadeva diht, a to malenkost v trenutku rešim s kosom celofana, ki ga ovijem okrog flaše. Z užitkom jo nabijem v luknjo, da se mehko prime, za ziher pa okrog oboda z izvijačem še pedantno potlačim celofan.

Stopim dva koraka stran, da si ogledam čudo in nepričakovan ponos me obide ob pogledu na ta ročni umotvor. Sam sebi se zazdim nadvse inteligenten, pomislek, zakaj se nisem tega domislil že pred telefonijado, elegatno obidem in asociacije na 'A je to' se mi kažejo le kot posrečena avtoironija. Umijem si roke, odprem pivo in ne morem si kaj, da se ne bi zadovoljno zavalil na posteljo, položil roko nase in si storil užitek. Nikjer v bližini ni bilo namreč nobene očarane gospodinje, ki bi se po opravljenem posegu od zadaj približala vzdrževalcu, ki sklonjen pospravlja orodje v nemškem porniču, ga zgrabila med nogami in mu zašepetala: »Oooo, was für ein Meister...«

2007-01-22T17:51:00.000-08:00

XXVII. PASSAT

Števec se je ustavil na 309398. kilometru. Hladilni sistem ga je začel nepredvidljivo srat in avto mi je včasih kljub zamenjani vodni črpalki zakuhal že po parih kilometrih. Sprednja desna guma je kronično spuščala, kar me ne čudi, glede na to, da sem gume kupil že rabljene in jih, ker imajo zimski profil, brez prestanka drajsal cela tri leta. Zadnja leva vrata se niso odpirala več, sprednja desna šipa komajda (s sadističnim užitkom sem čakal, komu od prijateljev bo sredi poletja ostala v roki ročka za odpiraje, a se ni zgodilo), pokrov od motorja pa se je odpiral bolj s pomočjo občutka in volje, kakor z vzvodom pod volanom. Končno je potekla še registracija. Skratka, prišel je čas, da se poslovim od svojega prvega avtomobila, preden se on poslovi od mene.

Če živiš na štiriindvajsetih kvadratih in si navlečen na vso mogočo ropotijo, je zelo pripravno, da imaš pod blokom parkiranega karavana. Del mojih premičnin, ki jih vsake par let lepo zložim v škatle in preselim drugam, je permanentno aboniran na ždenje v prtljažniku, večino preostalega prostora pa pobere krama iz aktualnih dogodivščin. Kadar sem podrl zadnje sedeže in malce pospravil kramo, ki se je valjala po prtljažniku, se je v avtu napravilo več prostora, kot je bilo idej, kako ga izkoristiti. Nekaj časa se mi je zdelo imenitno, da sem lahko v avtu s stegnjenimi nogami vozil dvometrske cevi ali pa dva dvestolitrska soda. Še bolj veselo pa je bilo poleti kampirat brez šotora, sploh če je deževalo in so taborniki po kampu poskočno kopali jarke okrog šotorov, medtem ko sem zadaj v avtu zavit v spalno vrečo bral, poslušal glasbo in jih opazoval skozi orošene šipe.

Bil je to še avto, ki je imel v armaturo vgrajeno kaj čudno napravo, kasetofon imenovano. V davnih časih so namreč glasbo zapisovali na tanek magnetni trak, ki se je v neskončnost rolal sem in tja po dveh kolutih v drobnem plastičnem ohišju. Verjeli ali ne, kaseta je imela dve strani in na obe skupaj je šlo v najboljšem primeru le dve uri glasbe. Potreboval si škatlo za čevlje, če si hotel kak mesec dni v avtu poslušati vsak dan druge komade. Zaradi te specifike (in pa zaradi odlomljene antene) v tem avtomobilu novejši del moje glasbene zbirke na cedejih nikoli ni prišel na vrsto. Sem pa zato imel na voljo kakih sto petdeset kaset iz svoje hardkorovske preteklosti, da na cesti med odraščanjem ne bi pozabil, kaj je to old skul. Tej zbirki, ki je še vedno skrbno spravljena doma v regalu in sem jo le po drobnih kosih odnašal dol v avto, se je z leti pridružilo še par ekstra kaset, ki sem si jih posnel posebej za na cesto in sem jih vztrajno poslušal vse do konca, čeprav sem jih bil že pošteno sit. Zvočna pot, potovalna glasba, ki ti barva čas medtem, ko po cesti prečiš prostor, da postaja potovanje.

The Police sem odkril v zgodnjih študentskih letih, ko so bili second hand shopi že polni njihovih vinilk. Za majhen denar sem si skompletiral zbirko in si na kaseto posnel njihov 'Greatest Hits' po lastnem izboru s premišljeno dramaturgijo, na katerem je bilo še dobro slišno prasketanje vrtečih se elpejk na gramofonu.
Curtis Mayfield in njegov soundtrack za film Superfly ostaja klasika na mojem avto repertoarju. Prav ta soundtrack je bil eden najbolj zaslužnih, da ob poslušanju groovy funka iz sedemdesetih dobiš spontano asociacijo avtomobilskega zasledovanja iz ameriških filmov tistega časa. Vžgeš avto, vklučiš Curtisa in se odpelješ v film... Naslednja kaseta, katere poslušanje bi lažje izmeril s kilometri kot z urami je Paris Malcolma Mclarena. Anglež se v Parizu nostalgično spominja petdesetih let prejšnjega stoletja, ko sta se tam srečala Miles Davis in Juliet Grecco, medtem ko se v ozadju rola zasanjan pop, pomešan s severnoafriškim etnom.
Kadar sem bil bolj samozavestne volje, sem rad pribil The Hellacopters, dolgolase Švede s kitarami, ki te že po drugem riffu prepričajo, da se voziš v kaki trideset let stari Corveti, ki hrumeče žre 25l/100 km, pa čeprav bi sedel v stari Katrci na klocnih.
Tu je bil še John Coltrane z Afro Blue Impressions, ki so jo posneli v živo s triom, ko so se v šestdesetih klatili tam dol nekje po Afriki in odkrivali od kod vse to, kar se jim dogaja, sploh prihaja. Kadar je Trane določal ritem vožnje, sem na trenutke imel občutek, da bo izpihal možgane skoz svoj sax, mene pa bo odneslo iz ovinka.

Večino kilometrov sem prevozil sam, v družbi z večnim vračanjem enakega iz omenjenih trakov. »Točkovi i pruga ritam sekcija, svako putovanje druga lekcija...,« sva mnogokrat pela skupaj z Vlatkom in Leb i Sol. Kaseta se je do konca odvrtela, refren pa bo v glavi odmeval dalje, saj drži kot zašvasano: avto skrajša pot k dogodkom, olajša srečevanja in približuje kraje in ljudi. Za vse ceste, ki sem jih prevozil, natančno vem, kam so me vodile. Ko jih kasneje prevozim znova, se filmi vračajo, in vem, da se jih nikoli več ne otresem. Resnica ceste se nahaja med nekim 'zdaj' upravljanja z volanom in pedali, ter nekim 'nekoč', ki je prav tako ves čas prisoten skozi polzavedne misli, spomine in asociacije, ki hipno vznikajo skozi prosti tok zavesti, ko z avtom požiraš kilometre. Kadar se vozim po poznanih cestah se mi zato dogaja, da se na cilju bolj živo spominjam o čem sem med potjo premišljeval, kakor pa detajlov s ceste.

Na zgornjo stran armaturne plošče sem s pomočjo matice 22, kosa gumijaste cevi in manjše vzmeti pritrdil maketo Mustanga P-51D z oznako FF-736. Določil sem, da FF pomeni Filozofska Fakulteta, kjer sem prebil en pomemben kos življenja, ki mi ga je bilo kar težko zaključiti. Ko sem se med študijem prebijal skozi antropološko literaturo, sem vselej občudoval, s kakšno pozornostjo so t.i. 'primitivci' okraševali svoje predmete, namenjene vsakdanji rabi, jih simbolno umestili v kozmos in jim s tem vdihnili dušo, da so postali živi. Pa sem se spomnil na pilote, ki so med drugo svetovno vojno na nosove svojih lovcev slikali režeče gobce, nage babe in stripovske junake, da so vzpostavili skrivnostno vez z mašino, ki je sejala smrt, a jih obenem potisnila med ptice. Poiskal sem torej svojo totemsko žival še sam, jo ujel na polici z maketami v Intersparu in jo s pozorno ljubeznivostjo ročno vkup sestavil. Nato sem se oglasil na obisk do PST-ja, nekoč guruja panka in hardkora v rajnki Jugi, danes poznavalca vin in strastnega maketarja, da me malce poduči in dovrši zadevo, kakor sem si jo bil zamislil. Najprej je, kot vedno, odprl flašo vina in se poznavalsko nasmehnil, ko sem mu pokazal, kaj sem mu prinesel v barvanje. S police je rutinsko snel par knjig, da sva preletela zgodovinski kontekst prinešenega modela s poudarkom na vseh variantah oznak, ki so bile pri tem lovcu iz konca druge svetovne vojne v rabi. Aluminijast trup so s temno mat barvo barvali le vzdolž zgornjega pokrova na motorju, da pilotov ni slepil srebrn odblesk sonca na bleščečem aluminiju. PST je svoje delo kot vedno opravil virtuozno. Detajlov, s katerimi se je pozabaval na dober decimeter dolgem modelčku, brez razlage sploh ne bi opazil. Recimo števcev na armaturni plošči, pobarvanih zaponk na varnostnem pasu v pilotovi kabini ali pa dveh srebrnih madežev pri pilotovih nogah, ki ju je s pomenljivo resnostjo pojasnil takole: »Vidiš, tule je bila pa barva na podnu kabine vedno zlizana od pilotovih čevljev.«

Tako umetelno dovršen se je Mustang med vožnjo pozibaval na drobni vzmeti kake pol metra pred menoj, bil je izvidnik, moje zaščitno spremstvo, kakor so ga imeli bombniki, ko so šli prek luže odmetavat bombe na Evropo. Dobro je opravil svoje delo, zato sedaj doma zasluženo počiva, kakor pravi veteran. Če ga ne bi, bi se razsula oba, a on vseeno droben hipec pred menoj.

Na strehi sem imel nalimano dober meter dolgo nalepko, ki sem jo dal izdelat posebej v ta namen: črn jack hammer, pnevmatsko kladivo po domače, ki je s konjico merilo direkt v smeri vožnje. Kljub njeni velikosti si jo, stoječ ob avtu, le stežka opazil, zato avto ni zbujal nikakršne pozornosti, je bil pa zato nezgrešljiv, če si na parkirišče pogledal iz balkona. Še en simbol na mojem bivšem Rosinantu, ki je starega karavana med vožnjo preobrazil v pomenski projektil na asfaltni veni proti naslednji destinaciji.

Čiščenje avta se mi je vselej zdelo perverzno in naj tako tudi ostane. Zglancan pleh, nenaravno bleščeče armaturne plošče (da o feltnah ne govorim), dišeče smrečice, pospravljen prtljažnik: človek brez domišljije. Zelo hitro sem ugotovil, da se umazanija na karoseriji ne kopiči linearno. Sveže opran avto se prvih nekaj tednov boleče vidno maže, po kakem mesecu pa se ta progres skoraj čudežno ustavi, in če se ne boste ravno vozili po kakšnem dreku, ste za pol leta iz tahujšga ven. Z leti se na avtu (še posebej, če je bil bel) ustvari trdovraten, a koristen zaščitni sloj svinjarije, ki je ne spravi stran nobena avtopralnica. Ker se sloj nanaša zelo enakomerno, se sčasoma spremeni odtenek barve celotnega avtomobila, nikjer pa ni videti kakšnih flekov, od katerih bi človeka pekle oči. No, in ko se razvije ta sloj svinjarije, da sčasoma lepo pozabiš, kakšne barve je avto sploh bil, ko si ga kupil, se lahko le še režiš sam pri sebi, ko vidiš soseda, ki vsako soboto pred kosilom glanca svojga Audija, medtem ko ti kontempliraš in si izmišljaš zgodbe, kot je tale. Zakaj ljudje tako radi glancajo stvari, da se bleščijo? Preklopiš šalter na kontrolni plošči svojega okusa iz šajna na mat, pa je!

Kake pol leta nazaj sem za brisalcem našel listek z napisom 'KUPIM PASSATA' in telefonsko številko. Vrgel sem listek v predal pri sovoznikovih nogah in odtipkal številko tri dni nazaj. Pripeljal se je tip, ki bi mi lahko bil foter in ko sem mu segel v roko je rekel, da je Ljubo. Hodil je okrog avta poznavalsko kakor mesar okrog prašiča za zakol. Vprašal me je, koliko hočem zanj.
»Tristo evrov,« sem bleknil, pa me je vprašal, če je avto še registriran. Povedal sem mu, da je registracija potekla pred par dnevi.
Ljubo je začel viti roke in se izmenično prijemati za glavo: »Pa dečko, šta da radim sa autom bez registracije? Poglej, vidiš, prejle so tam enga na Slovenski prijeli bez tablic, ko sam se sem pelo. Da bi imao bar još tri dana registraciju. Vozio bi auto prijatelju u Beograd, ima odpad i kupio bi ovaj avto za djelove. Znaš kolko će mene sad da košta, da vozim ovaj auto dole?«
Nisem si želel predstavljati, kako bo njegov prijatelj iz Beograda v treh šusih razkosal tegale lepotca, s katerim sva teoretično skoraj trikrat obkrožila svet, obenem pa sem hotel čimprej končati tole slovo od šestnajst let stare tone pleha, ki je bila še pravkar moj avto. V dveh kratkih verbalnih skokih po štengah navzdol sva končala pri sto evrih in si še zadnjič segla v roki. Podpisal sem papir, mu dal ključe in se obrnil, da odidem.
»A gde ti je drugi ključ?« je zavpil Ljubo za mano?
»Nimam, zgubu,« sem malomarno odvrnil in odšel.

Originalni ključ je ostal varno spravljen doma. Preteklost je neizbrisna, kilometri so zapustili svoje sledi in krama se mora kopičiti dalje.

2006-12-26T14:41:00.000-08:00

XXVI. POLN KUFER

Sestra mi je povedala tole:

Se odpravljata z možem čez praznike v tople kraje, pa mimogrede omeni mami, da nima nobenega pametnega kufra za na pot. Pa naša mama, nekaj dni kasneje nič hudega sluteč to mimogrede omeni svoji prijateljici. Čez nekaj dni nanese, da se srečajo v trgovini, seveda spet takole mimorede: moja sestra, mama in pravkar omenjena prijateljica, recimo ji gospa O. In med pogovorom gospa O. moji sestri zarotniško prišepne na uho: »Prid k men, ti bom jst en fajn kufer dala.« Sestra, nejevoljna, da se bežna omemba spreminja v novico, se ji, v prid dobrim meddružinskim odnosom, prijazno zahvali in obljubi, da bo prišla.

In res pride naslednji dan k gospej O. in dobi dva fajn kovčka na posodo, zraven pa še en velik soliden kufer v dar. Prijazno se zahvali in se s kufri vred odpelje. Doma njen mož ugotovi, da ima podarjeni kufer zjebana kolesca, brez kolesc pa si lahko tak velik kufer v rit utakneš. Ko sestra naslednjič govori z mamo, ji to pove in mama se razkuri na žive in mrtve, češ: »Kdo pa oni mislijo, da so, da nam bodo podarjali kramo za v smeti!? A mislijo, da so kaj več od nas!?« Mama v sveti jezi reče, da bo prijateljici O. to povedala naravnost v obraz in sestra jo miri, da se bo že sama pogovorila z njo.

Ko se situacija za silo stabilizira, jo sestra mahne še k fotru na obisk. In ker je vedel, da nima nobenega pametnega kufra, ji je pripravil svojega, ki ga ponosno privleče iz kleti. Sestra, že vidno opešana zaradi vseh teh kufrov, ki so se ji tako nepričakovano vsuli v naročje, se še enkrat prijazno zahvali, rekoč, da ji je kufre že posodila gospa O. Očeta njena iznajdljivost ni razveselila, nasprotno, kar malo žalosten je bil, da ne bo mogel še on sodelovati v tem turističnem projektu. Pa vzame še njegovega, da ne bo zamere.

Preden je končno spokala in šla, je v predsobi zrasla piramida iz petih kufrov, meddružinski odnosi so bili na tankem ledu, ona pa je imela že vsega poln kufer.

Vidiš, tako to gre. Zamišljen greš po domači ulici in stopiš v odprt kanal. Ko iz majhne luknje v asfaltu spuliš svojo nogo, misleč, da si iz tahujšga ven, in pokukaš not, da vidiš, kam si jo sploh po nesreči vtaknil, se pod teboj zarola deroča reka dreka, da se še sam skorajda userješ, ko se zaveš, kako malo od tega sranja loči varno trdnost tal.

Na prvi pogled je ponavadi vse lepo in prav, iz varne razdalje mnenj se gledamo prijazno in se imamo radi, včasih nam uspe cela desetletja zdržati z bedastim nasmeškom in prijazno besedo na jeziku. Nato pa se nenadoma zatakne in dovolj je, da zgolj drobno kolesce zablokira, pa se ti tisti nobel velik kufer sredi letališča na licu mesta spremeni v hladilnik, zabetoniran v tla ko Eifflov stolp.

Nikoli ne veš, kdaj boš pohodil mino, ki bo vrgla v luft idilo, srečo in zaupanje, da se bo le še pokadilo, pa boš spet tam, kjer si nekoč začel, ko si postavil prvo kocko na drugo in človeku prvič rekel: »Zdravo.« Včasih zadostuje gesta, beseda ali pa pogled, pa se ti naseli par kilometrov debel molk med dva človeka, ki sta še trenutek prej verjela, da njun most, betoniran z desetletji skupnega življenja, ne poruši niti pet ton dinamita. Nobenih temnih oblakov na obzorju, nobenih predpotresnih sunkov, nobene utripajoče luči in alarma tretje stopnje, preden se odnos razlomi in sesuje v brezno zgodovine. Skratka, lahko pozabiš na zaščitne ukrepe, varnost pri delu in vesoljno intuicijo, ko useka, useka, in najmanjše šanse nimaš, da te zadeva ne šokira. Ne pravijo zastonj 'kakor strela iz jasnega' in ni neumen moj prijatelj L., ki mi je pred kratkim rekel, da je zadnje čase tako okej, da je že resno zaskrbljen, kaj se za vogalom zgrinja nadenj.

Zato še enkrat:
Prav nikoli ne moreš biti popolnoma prepričan, da nima kdo od tistih, ki so ti blizu, že zdavnaj vsega poln kufer in čaka le še na neznaten razlog, da ti zabriše kufer z vsem, kar vaju je povezovalo, čez balkon tja dol v nepovrat.

2006-10-22T15:40:00.000-07:00

XXV. POGREŠANI V AKCIJI

Prebudim se malo pred Ljubljano, tik preden z busom zavijemo iz obvoznice in se po Slovenski usmerimo proti Centru. Skozi ozko in podolgovato okno, zelo podobno tistim na jadrnicah, navdušeno opazujem jutranje življenje mesta, ki mi je tako domače, kakor pumpa za bicikl, in se zadovoljno pretegujem po postelji. Zdi se mi zelo nobel, da se enkrat za spremembo ne prebujam v rutino domače jazbine, temveč se v nov dan zbudim med premikanjem po ljubljanskih ulicah, da lahko kar v gatah ležeč na trebuhu iz štirih metrov gledam skozi zatemnjena stekla dol na meglene ulice. Ko se parkiramo pri Parku Tivoli in na brzino zmečem skupaj svojo kramo na sosednji postelji, mi refleksno pobliskne: »Kje je moj brezrokavnik!?«

Le par minut zatem mi postane jasno, kakor beli dan: brezrokavnika ni več. Nazadnje sem ga videl viseti na pokončni kišti za orodje v ozadju odra v zapuščeni beograjski Cukrarni, kamor smo prišli odžgat dva komada na dogodek, namenjen temu, da bodo Srbi še raje kupovali slovenske hladilnike. Brezrokavnik je bil star vsaj kakih osem let in ni bil vreden počenega groša. Stara zdrajsana vojaška zadeva z nešteto žepi, prebarvana iz zelene na črno, ki jo je sonce že dodobra obledelo, medtem ko mu je čas začel skozi zguljene robove vleči na dan mehko belo podlogo. Kupil sem ga v času, ko smo s Tajno ložo živih še zganjali norčije na Metelkovi, nato je potoval z menoj v Maroko, Rusijo, kasneje še v Anglijo in Singapur, bil je zraven vsaj na stotih špilih, zamenjal skupaj z mano štiri stanovanja, pretežno prekajen, polit, prešvican, zmečkan in usran, a vselej na varnem – oblečen. Zadnje leto sem na njegovem ovratniku nosil obledelo značko s Sandokanom in Marjano (seveda sem zbiral njegove sličice v otroštvu!), ki mi jo je lani podaril Biddonne. Kupil jo je bil v Skopju na štantu pri ciganu, kjer se je prašila že vsaj kakih dvajset let. Po mojem ne zaman, saj sem si jo nemudoma pripel in jo uvrstil v zbirko oblačilnih dodatkov z nadlogičnim pomenom.

Kakorkoli, brezrokavnik bom še najlažje prebolel. Kar me bolj boli in sili, da se izkašljujem in tole zapisujem, je vsebina njegovih žepov. V levem prsnem žepu je bil permanentni prostor za sončna očala, ki sem jih z vajeno gesto rutinsko prelagal iz glave v žep in nazaj, odvisno od svetlobnih razmer pač. Niso bila čisto poceni, a jih še delajo, zato jih bom že nabavil, ko me bo sonce naslednjič zaslepilo. (Za serijskimi izdelki se ne žaluje.) Enako stoično se skušam posloviti od telefona, zgornji žep, desno. Že drugi dan sem odrezan od sveta, kot da bi s plazom zasut čemel v planinski koči in v blaženi tišini čakal, da me odkopljejo nazaj med žive. Za telefonskimi številkami tistih redkih, za katere bi si želel, da me pokličejo, a jih sam ne bom, pa mi prav tako ni treba žalovati.

Druga, bolj delikatna zadeva, je bila denarnica v desnem žepu na trebuhu. Na srečo tokrat skoraj brez denarja (in žal na splošno tudi), zato pa z dvema bančnima karticama in osebno. Super, spet birokratska posla, stanje v vrstah, podpisi, koleki in žigi. Še ne dolgo nazaj sem jo pozorno ogledoval, ko je popustil njen stranski rob, zlizan od vseh teh let v zadnjem žepu hlač, kjer se je prilegala na mojo rit kakor ženska roka. Če me spomin ne vara, sem jo začel uporabljati v istem času, ko sem kupil brezrokavnik. V žepu za drobiž, ki ga nikoli ne nosim v denarnici, sem imel mini zbirko, sestavljeno iz nekaj tujih kovancev, kovinskega žetona za metro v Sankt Petersburgu ter kosa ženskega uhana, ki sem ga nekoč pobral na cesti in me je spominjal na rozete v mošejah, kjer v vzorcih odmeva Alahov glas, ki šepeta: »Inšarla.«

Nisem tako malenkosten, da bi iz omenjenih stvari, brez katerih sem ostal, želel razpredat zgodbo, če ne bi bil v to prisiljen zaradi beležke, ki sem jo nosil v notranjem žepu brezrokavnika, patetično rečeno: tik ob svojem srcu. Črno usnje, prvovrstna vezava, zaokroženi vogali, ki nikoli ne poškodujejo žepa, z mehkim, svilnatim jezikom za kazalo ter s skrivnim žepom na trdem črnem hrbtu. Na platnicah droben rumen trikotnik s simbolom ognja, za njimi na prvi strani moj naslov in žig s podobo Don Kihota. Fetiš, oplemeniten z nenavadnim vraževerjem čudoslovca. Do konca le še kakih deset strani, pred tem vsaj stopetdeset skrbno popisanih s skicami, besednimi igrami, citati, izreki in simboli. Bila je moja črna skrinjica, v katero sem kakor tahograf beležil svoje potovanje in postajanje. V njenem diskretnem zadnjem žepu sem hranil še različne listke, ploske in krhke ostaline Krajev in Dogodkov, ki so postali pomemben del moje mitologije. Spomnim se recimo vstopnice za Bunker na Gerbičevi z datumom 11. XI. 1992, vozovnice za lift iz Sarajeva, parkirnega listka iz Marakeša, bonov za pijačo iz Leedsa ter karte za metro iz Prage. Vem, da jih je bilo še več, a jih sedaj ne morem priklicat pred oči.

Nekoč sem si predstavljal, kaj bi se zgodilo, če bi se na enem izmed naših potovanj znenada z busom čelno nalimali v kak kamion ali pa se zrušili z letalom. Videl sem, kako se telefoni, laptopi, iPodi in druga elektronska ropotija v počasnem posnetku kolizije sesuva nazaj v nule in enke, prafaktorje digitalnega sveta, medtem ko moja beležka preživi, zafršlusana v okrvavljenem prsnem žepu na truplu brez glave in okončin. Beseda vztraja v žepu mrtvega govorca.

Pomislim, kako sem pred omenjenim nastopom imel ravno še dovolj časa, da sem skočil do muzeja Nikole Tesle, ki je bil že leto ali dve na prioritetni listi možnih destinacij za moje osebne raziskave. Med skromno zbirko Teslinih osebnih predmetov v zasteklenih vitrinah, kamor sodijo njegov cilinder, sprehajalna palica ter snežno bele usnjene rokavice, ki jih je, fobičen pred mikrobi, v svojem življenju le poredko snel, sem opazil tudi nekaj njegovih beležk in listnic. Žepni format, črno in rjavo usnje, zaokroženi vogali, ducati strani skrbno popisani z drobno pisavo. V eni izmed listnic je bilo več vstopnic za Grand Music Hall z njegovim imenom, pod njim pa datum: Wednesday Evening, March 1st, '93. Všeč so mi vsakdanji predmeti, ki se v stoletju prav nič ne spremenijo. Preprosto zato, ker se jih ne da več izboljšati, tako kot tudi žlice ali pa kladiva ne.

Če odmislim telefon in sončne špegle, ni bilo v starem brezrokavniku ničesar, kar bi si želel ukrasti - če bi bil kdo drug seveda. Zato dvomim, da ga je kdo zviznil. Prej si predstavljam, da ga je nekdo med delom vrgel v kakšen temen kot, kjer je tiho zlezel vase in ostal pozabljen kot tisti presušen skelet goloba, ki se je nekoč ujel za žico, štrlečo iz bližnje stene v Cukrarni. V beležki so bile zapisane stvari, o katerih se le redko govori, kakor pri sporočilu v steklenici, ki se piše v samotnem molku, in se ga nato zabriše v širino oceana, da počasi odpluje k bratom v duhu onstran horizonta. Želim si, da bi brezrokavnik ostal v zapuščeni tovarni, kjer sem ga pozabil. Morda je bil dovolj zdelan, da se je mimikrijsko zlil s patino okrušenih in zaprašenih zidov ter se spremenil v inventar Pozabljene dežele, ki čaka na naslednjo generacijo Stalkerjev, da bodo v njej skrivaj tipali po prahu za sledovi svojih prednikov v duhu.

Sporočilo je bilo poslano...

2006-10-13T13:15:00.000-07:00

XXIV. IZREKI - TRETJIČ: LUKNJICE IN KAPLJICE

Z vsako mislijo izvrtam majhno luknjo v svod banalnosti vsakdana in opazujem, kako se svinčnik v roki spreminja v vrtalni stroj. Skoz drobne luknjice lahko pogledam kam drugam, ali pa potrpežljivo čakam, kaj mi bo kapnilo skoznje. Vsako kapljico prestrežem na papir, včasih moram biti pravi akrobat, da jih ujamem, kajti nikoli pravzaprav ne vem, kdaj, kje in kaj mi bo kapnilo na pamet. Popisani papirji ležijo vsepovsod. Spretno jih podlagam, da se mi kaj ne izmuzne mimo, kakor da bi s krožniki prestrezal vodo, ki med nalivom pušča skoz strohnelo streho.

Kadar se takole zapisujem, besedo za besedo, fragment za fragmentom, ne vedoč prav dobro, kam sploh vse skupaj pelje, si sam pri sebi godrnjam v brado: »Le naj kaplja, le naj se vztrajno steka, kapljico po kapljico, stran za stranjo, v počasnem in neenakomernem ritmu, ki vselej preseneča, ko se prikaže izza ovinka. Boste že videli, ko se bo Kanister, enkrat sit vsega in do vrha poln absurda, s silnim truščem zvrnil, da bo bobneče pljusknilo čez rob, in bo od silnega potresa še smisel iz groba nazaj med žive skočil. Zato je bolje, da si zamašite ušesa še preden bom končal in postavil zadnjo piko. Kaj piko, -topovsko kroglo!«

BUM!

Izreki se berejo, kot se pije šnops: na dušek ga zvrneš, da pride za teboj in te šele čez čas pogreje v trebuhu.

Pozaba perspektive:
Predpostavke so kakor balkoni: zatopljeni v razgled, ki nam ga nudijo, pozabimo, kje pravzaprav stojimo.
(Panorama ni nič bolj resnična od ulice.)

Doslednost pri izrekanju:
Vsaki izrečeni sodbi moramo prišteti pozicijo izrekanja in jo s tem napraviti relativno.
(Pogoj vsake resnične etike.)

Vsaka izguba me le še bolj približa sebi.

Luknje in praznine so produktivne: z njimi se odpirajo novi prostori v končnem volumnu.

Govor: pomen za druge, smisel zate.

Slepa vera v medije kaže na nezaupanje ljudi v lastno presodno moč.

Liberalni kapitalizem bi bil pravičen le v primeru, da bi po smrti vsakega posameznika njegovo premoženje pravično razdelili med vse novorojence.
(Nobenega dedovanja, nobenih obresti.)

O nezaupanju:
Kadar ne zaupaš komu, ki je s teboj odkrit, takrat pravzaprav veš, a ne verjameš, da veš.

Vera je nujna.
Toda vera v Boga je zgolj ena v kopici možnosti.

Če že moraš poklekniti, poklekni sam pred sabo.

O svobodi moramo govoriti tudi takrat, kadar sami izberemo svoja razočaranja.

Vsak resen pogovor bi moral potekati tako, kot se igra šah: z neomejenim razmislekom pred vsako naslednjo potezo.

Stari prijatelji odpadajo kakor suhe kraste – ali pa skupni pojmi več ne ustrezajo temu, kar je iz našega druženja nastalo.

Vsak človek bi moral imeti možnost, da umre na sebi lasten način.
Žal se dogajajo tudi nesreče in medicina.

Filozofom:
Koncepte resnično dojamemo šele takrat, ko jih zares potrebujemo (kot poslednji branik pred norostjo).
Torej moramo ločiti med opisovanjem in uporabo konceptov.

Toda naloga, dostojna filozofa, je šele iznajdevanje konceptov.

...in nezavedno je spregovorilo: »Ne za vedno.«

Pisanje je ena izmed oblik prisebnosti.

Ne priznavam sovražnikov, zgolj nasprotnike.
(Nasprotnik te sili v postajanje, sovražnik v propadanje.)

Berem se, kot da bi čital Sveto Pismo: spoštljivo, pozorno in kritično.
Vsakdo bi se moral naučiti, da je sam svoj učitelj in sam svoja Sveta Knjiga.

»Moški je komičen. Ženska ni.« -Sartre
(Pripis: »Ženska se smeji. Moški ne.«)

Govoriti bi morali le o tistem, kar smo že pustili za seboj.
Vse ostalo je le godlja mnenj in občutkov, ki vztrajno izpareva v čas, ne da bi zapuščala sledi.

Veliki misleci so največji prav tam, kjer sami sebi nasprotujejo.
Z drugimi besedami: gre za pogum.

Filozofom, spet:
Bodite dosledni: kadar pišete, ne pojasnjujete, temveč se pojasnjujete.
(Sla po 'spoznanju' je zgolj vrsta obsesije.)

...Ergo:
Če želite izgubiti stare prijatelje, pojdite za filozofa in jim začnite pojasnjevati, kako 'v resnici' funkcionira svet.

Vsak si o sebi prizna le toliko, kolikor še lahko prenese.
Uvid je navsezadnje stvar strogosti in moči.
(Z drugimi besedami: etike.)

Ne govoriti preveč o sebi – ker ne pomaga!

Ni resnice brez resnice o sebi, in ni resnice o sebi brez resnice sebe.

Če bi radi zaslužili denar, je bolje, da ljudi zabavate, kakor pa da jim dokazujete, česa ste sposobni in kaj vse zmorete.

Bistvena razlika je, ali človek poklekne ali počepne.
Kdor namreč počepne, ta še vedno stoji, pa četudi za polovico nižji (a pripravljen na skok...).

Dokler gre, bo šlo.

Nekatere stvari je treba v koš zabrisati večkrat, da tam tudi ostanejo.

Človek v življenju nikoli ne ve, če ni najboljše že za njim.
(In šlogarce o tem modro molčijo: sicer bi izgubile kompletno klientelo.)

Sloga ne najdeš. Počakati moraš, da te dohiti.

Prvo načelo kapitalizma:
Vse je dobro, kar se dobro proda.

Najbolj me privlačijo neuporabne reči.
Še posebej, ker jih lahko uporabim za karkoli.

Miss pravi:
»Nikoli nisem bila zadovoljna s sabo, dokler nisem postala miss in so drugi postali zadovoljni z mano. Nato mi je odleglo.«

Kot bazen sem, ki sam sebe koplje, sam sebe polni in sam vase skače.
(Veselica pa taka!)

Kako vztrajati ob težaškem delu?
Tako, da mu pripišeš nadnaravni pomen.

Zagata demokracije:
Bistvena razlika je, ali pri glasovanju dvigneš roko prvi ali zadnji.

Proti konfekciji:
Vse, kar biva, se izraža na sebi lasten način.
(Kreacija je v ustvarjanu razlike.)

Spomin je zgolj ena izmed oblik sedanjosti.

Dobra vprašanja ne potrebujejo odgovorov.
(A potrebujejo odprte glave.)

Valovi mnenj ne zamajejo pomola stališča.

In ko bo človek končno postal Bog... – bo ustvaril človeka po svoji podobi!?

Vrednost ritma:
Da si zadovoljen, kadar z dvema palicama udarjaš po napeti opni, zahteva prav posebne vrste skromnost.

Nomad (podnajemnik) pravi:
»Ne zid, tisto, kar visi na njem, je moj dom.«

Le droben 's' loči lepoto od slepote.
(Še posebej v ljubezni.)

Privilegij živih je, da mite ustvarjajo, in privilegij mrtvih, da v njih nastopajo.

Pišem po nareku nečesa, kar je nekdo pognal, ne da bi vedel za to.

Socialna klovnarija:
Po tem, kar te ljudje sprašujejo, zlahka oceniš njihov domet.

Včasih je prav vseeno ali dojameš ali pa uganeš.

Želite imeti vselej prav in sanjate o tem, da bi bilo vedno po vaše?
Nič lažjega: osamite se!

Nisem naiven, a se trudim, da bi ostal.

Nekateri izgledajo tako pametni.
A niso niti toliko, da bi modro molčali.

Človek še ni pameten, če nihče ne opazi, da je butast.

Ne očitaj ljudem, kadar veš, da bo njihova slaba vest to opravila avtomatsko.

Pišem, da si povem, kar mi ne bi povedal nihče drug.

»Kdor piše v krvi in izrekih, noče, da bi ga brali, temveč da bi se ga učili na pamet. V gorovju je najkrajša pot iz vrha na vrh: ampak za to moraš imeti dolge noge. Izreki naj bodo vrhovi: in tisti, katerim govoriš, veliki in postavni.«
Zaratustra

2006-09-28T14:34:00.000-07:00

XXIII.MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG

Pok iz štartne pištole je silovito planil v pozno oktobrsko jutro na Kongresnem trgu in večtisočglava množica tekačev, ki je še pol sekunde prej napeto, a nepremično kot na zamrznjenem posnetku čakala na štart, se je pognala po Slovenski, kakor da bi kamion iz kesona stresel premog v klet. Vsi naenkrat, lepo prešteti in oštevilčeni, brezpogojno verujoči v dvinštirideset kilometrov na dvonožni pešpogon. Bilo je veličastno opazovati ves ta nalezljivi entuziazem, ki je skupaj z vzpodbujanjem navijajočih v trenutku naelektril ozračje s prav posebno vrsto volje do življenja. »Ni kej,« sem si mislil sam pri sebi, »tile pa res nimajo nobenih dvomov in pomislekov, kam se gre in zakaj se gre.«

Take stvari so mi rojile po glavi, ko sem si zvečer zavezoval copate, da grem ven odteč svoj krog za obče dobro duše in telesa. Kadar mi namreč življenje spodmakne tepih spod nog, ali pa ga zarola v valove, ki me zvrnejo, pretresejo in skoraj utopijo, preden me ponovno naplavi na obalo upanja, se občasno tudi sam napravim po tekaško in začnem s krogi po becirku kjer živim. Pravim mu Šišenski krog, in to ne brez aluzij na Nietzscheja in večno vračanje enakega. Štartam vselej pri tisti stari hiši na Celovški, kjer na fasadi piše: V srcu strahu prebiva nepovezanost, in jo mahnem okoli industrijske cone. Skladovnice bojlerjev, odsev neba v zastekleni stolpnici, jedre dekliške riti na tekaški stezi stadiona (le kako se jim da teči v geometričnem krogu?!), zarasli železniški tiri, rdeče luči in rampe, ki mi odmerjajo postanke, mračna pročelja Litostroja... Vdih – dva koraka, izdih – dva koraka, avtomatsko, čimbolj avtomatsko, kakor parna lokomotiva, vselej z istim tempom, sopihajoč in švicajoč med neusmiljenim ponavljanjem korakov in zamahov. Tečem in skušam ubežati mislim, ki se nočejo izklopiti na ukaz, ki me razjedajo iz trebuha proti glavi in še naprej do svoda transcendence. Če mi že ne uspe misliti na nič, skušam misliti vsaj elementarno: postati čim manj duh in čim bolj dih (»It's not enough to think, someone also has to breathe! – E. Dolphi«, mi je nekoč na ovitek svojega cedeja napisala Tanja, ko je po koncertu odložila sax in naredila še nekaj malega prostora zame:-). Vzdržati, vztrajno, korak za korakom, dihati v ritmu telesa, potrpežljivo, preprosto in v lastnem tempu. Tek je zahteven v svoji brezkompromisni preprostosti in brezpogojni odvisnosti od lastne volje.

Življenje je kot maraton. Dihaj, delaj, kar je treba, čim manj razmišljaj in potrpi, da bo mimo. To je vsa umetnost. Toda med njima kljub tej metaforični podobnosti obstaja bistvena razlika. Za razliko od življenja ima maraton cilj, skozi katerega se vsi tekači prej ali slej prebijejo izmučeni, a živi in veseli. V tem maraton zelo spominja na religijo, ki nam življenje rada slika kakor težaško kalvarijo, v kateri moramo za vsako ceno vztrajati do konca, če želimo, da bomo onstran ciljne črte smrti vsi zasopli od silnih muk posvetnih padli direktno v nebesa. Pa še to le tisti, ki bodo na vse kriplje ves čas tekli v čredi, popisani, prešteti in natrenirani, brez dvoma v skrbno izbrano, označeno in odmerjeno jim pot. Tekaški pasijon se rola kot dvainštiridesetkilometrska reinkarnacija, maraton je mini smrt v kompletu s ponovnim vstajenjem, musliji in cedevito, ki maratonce dela vse bolj žive, zdrave in osmišljene. Nekoč sem zapisal, da želim živeti do smrti – in to večkrat, maratonci pa si prizadevajo ravno nasprotno: umreti večkrat. Poanta je navsezadnje ista: oboji si obup(a)no prizadevamo, da bi vrgli čas na finto in se nekako podaljšali v reprize znotraj neizogibnega.

Ne glede na pretečene kilometre, ki smo jih že pustili za seboj, ima življenje le en štart in cilj. In vsi živi smo zgolj maratonci, ki tečemo vsak svoj častni krog in oprezamo za navijači, ki bi nam zaploskali, ko bomo pritekli mimo in zdrveli dalje v nepovrat...

...puf!...pant!...puf!...pant!...Aplavz prosim!...

2006-08-31T15:21:00.000-07:00

XXII. O SMISLU IN PROFITU

Opazil sem, da so se police knjigarn začele zadnja leta šibiti in ječati pod silno pezo knjig in priročnikov z nasveti o vodenju teamov, motivaciji zaposlenih, čustveni inteligenci, osebni rasti skozi poslovno uspešnost in drugih pogruntavščinah sodobnega kapitalizma, kakor da bi šlo za nov žanr v strokovni literaturi. Res nenavadno, a človek bi ob vseh teh metrih knjig pomislil, da se je delitev dela začela šele pred par leti in si še nismo povsem na jasnem, kako sodelovati in shajati drug z drugim, medtem ko se borimo za svoj vsakdanji kruh, najemnino in kabelski priključek.

Zlahka si predstavljam, da bi v sužnjelastništvu, fevdalizmu, različnih diktaturah ali pa tradicionalnih nezgodovinskih skupnostih, ki jim radi rečemo kar primitivne, le začudeno strmeli, če bi jim pokazal, kaj vse so sodobni guruji managemanta že stuhtali ob vnetem premišljevanju, kako naj zaposlene vendarle prepričajo, da bodo delali vedno več, vedno bolje in se ob tem celo smejali. Naslovi nekaterih del so impresivni in nadvse obetavni: 'Uživaj življenje in postal boš bogat', 'Notranji zmagovalec', 'Premagajte strah in zmagajte', 'Pozitivni naboj', 'Prvinsko vodenje', 'Skrivnosti milijonarjevega uma – Obvladovanje notranje igre bogastva', 'Filozofija po ribje – Enkraten način za dvigovanje morale in izboljševanje rezultatov'. Nisem si mogel kaj, da jih ne bi nekaj prebral…

Vsa učenost teh samozavestnih bukvic, v katerih me skušajo prepričati s samimi resničnimi zgodbami in zgledi bleščečega, finančno-osebnega uspeha, se ves čas vrti okrog neizrečenega vprašanja: kako narediti ljudi ubogljive, motivirane in zadovoljne hkrati? S tem vprašanjem se je že v renesansi ukvarjal Machiaveli, ko je premišljeval o najprimernejšem načinu vladanja in nazadnje svetoval vladarju, da naj vselej ravna tako, da se ga bodo podaniki bali in ga ljubili hkrati: »Naj se vas boje za vaše dobro in naj vas ljubijo za svoje dobro,« je modro sklenil svoj nasvet. Problemi z organizacijo se od renesanse sem niso kaj prida spremenili, tudi težnje sodobnih vodij ne, so se pa zato sredstva za mobilizacijo množic. Sodobni arzenal je pester: od krepel, okov in korobačev smo se v zadnjih par stoletjih sofisticirano premaknili k pohvalam, honorarjem, grožnjam, provizijam, obljubam in ideologijam. Z malo manj palice in malo več korenčka nas oblastniki nenehno prepričujejo, da smo sedaj vsi svobodni, da počnemo, kar nam gre v življenju najbolje od rok, obenem pa se začudeno sprašujemo, zakaj je pri vseh brezposelnih treba delat vedno več, zakaj so odnosi na delovnem mestu vse bolj dvolični in tekmovalni, kako je tak bedak lahko postal naš šef, zakaj nihče ne opazi in nagradi našega truda in sposobnosti in tako lepo po spisku naprej.

Petsto let po Machiaveliju se je na Dunaju pojavil dušeslovec, splošno znan kot dr. Freud, ki sicer ni imel težav z zaposlenimi v podjetju, ga je pa, neugnanega raziskovalca duš, močno zanimalo, kako nekaterim (marsikdaj popolnoma povprečnim) osebkom že celo človeško zgodovino uspeva prepričati tisoče in milijone, da delajo in mislijo enako. Freudu je sicer uspelo zadovoljivo pojasniti mehanizme v naših bučah, ki storijo, da vedno znova padamo na iste štose in neumorno povzdigujemo idole, a je v trenutku slabosti kljub temu priznal, da obstajajo na svetu trije nemogoči poklici, kjer se naš namen, pa naj bo še tako dober in moralen, nikoli popolnoma ne izide: psihoanalitik, učitelj in gospodar.
V življenju namreč obstaja nekaj, kar se nam izmika in česar ne moremo nadzorovati, pa naj bomo še tako goreči in dosledni. Lahko mu pravimo naključje, entropija, kontingenca ali pa svoboda. Ta neizbrisna lastnost sveta stori, da se vse spreminja, da tudi ponovitve niso identične s seboj in da se človek, kljub temu da se oklepa svoje identitete in verjame v osebnost, neprestano preobraža v postajanju. In zato se managerji in vladarji na vse kriplje trudijo narediti ljudi bolj predvidljive, ubogljive in koristne v prid višjim interesom, pa naj gre za cerkev, državo ali kapital. In se čudijo, da sistem ves čas po malem kleca, da uslužbenci še vedno zamujajo na delo, surfajo po internetu, rojevajo otroke in hočejo vsako leto na dopust. In hočejo nazadnje, šefi, utrujeni od nemogočega projekta, še sami na dopust, medtem, ko se jim na glas zareče: »To nima več nobenega smisla…«

Nietzsche je svoj čas rekel, da si je človek umetnost izmislil zato, da ne bi znorel od resnice in imel je prav. Smisel proizvajata le vera in umetnost, kapitalizem pa bo vselej proizvajal zgolj profit. Zato je bil narejen in tako bo deloval, dokler ne bo njegova notranja logika izčrpala vseh možnosti za njegov obstoj. Nobene revolucije ne voham v bližini, zato je bolje, da si tudi sam čimprej poiščem službo in se sprijaznim, da je to pač 'the only game in town'. Toda zaboga, ne prepričujte me vendar, da profit, smisel in resnica korakajo vštric.

Smisel ni ne koristen, ne praktičen, ne uporaben, a je nujen, da se človeku ne utrga. In v čem je smisel profita?

2006-08-20T10:04:00.000-07:00

XXI. OTOK

Pozorno sem motril južni obris Cresa na navigacijski karti in zamišljeno dvigoval pogled proti otoku na obzorju. Loris mi je izza krmila namignil, da se približujeva zalivu, ki mi ga je, preden sva izplula, pokazal na karti, in mu zaradi nenavadne oblike pravi kar 'fraktalni'. Gledal sem in gledal, primerjajoč zapleten obris na zemljevidu s sploščeno gmoto na obzorju, a podrobnosti med njima mi ni in ni uspelo najti.

Ko sva kako uro kasneje v zalivu vrgla sidro, odprla pivo in se prepustila molčečemu lenarjenju, me je nenadoma prešinilo: Ali ni tudi z nami tako, kakor s temi otoki?! Ljudje sami sebe vselej vidimo kakor otoke v tlorisu zemljevida, z edinstveno in nenavadno oblikovano obalo, bogato s čudovitimi mirnimi zalivi, ki čakajo na utrujene mornarje, da se zatečejo vanje pred nevihto. In smo potem vedno znova razočarani, ker nas drugi vidijo zgolj s strani, kakor razmočeno plavajočo štruco kruha na obzorju.

Okoli otokov je voda. Spomnite se na to, kadar boste imeli občutek, da vas nihče ne ljubi in ni nikjer nikogar, ki bi vas razumel!

2006-07-05T09:24:00.000-07:00

XX. KRATEK STIK

Na televiziji sem ujel intervju z gospo v častitljivih letih, ki je preživela eksplozijo atomske bombe v Hirošimi. O tem je povedala tole: »Prišla sem v kuhinjo in pritisnila stikalo na steni, da bi prižgala luč.Takrat se je zabliskalo in v trenutku ni bilo ničesar več... Pomislila sem: 'Joj, kaj sem naredila narobe?'«

Prepričan sem, da je odtlej vsakič, ko je naša starka stegnila roko proti stikalu, da bi z najbolj vsakdanjo kretnjo razsvetlila prostor, njen tihi glas iz tmine davnega sam pri sebi zaskrbljen prišepnil: »Kaj pa, če še enkrat vse spustim u luft?«

2006-05-05T08:50:00.000-07:00

IXX. O PIVU IN OPEKI

Našel sem opeko in se zagledal vanjo. Takoj mi je postala všeč, pa sem jo ročno pobasal domov. Postavil sem jo na mizo, ki sem jo pred tem skrbno pobrisal, se slekel do gat, da sem bil bolj domač in si odprl pivo. Pil sem, gledal opeko, razmišljal in spet pil. Nikakor se nisem mogel domisliti, kaj hoče in zakaj tako neusmiljeno vztraja v svoji dolgočasni skameneli formi. Bolj ko sem jo gledal, manj sem razumel. Lasje so se mi začeli kodrati v obliki vprašajev in neugasljiva žeja po odgovorih je sušila telo iz katerega so rasli, da sem postajal vse bolj podoben vrbi žalujki. Zato sem si odprl še eno pivo. Burp! Žejalo me je po odgovorih in spomnil sem se, da tudi vrbe nikoli ne hodijo daleč od vode. Nagnil sem kozarec, da me je hladno spreletelo tja dol proti želodcu in nazaj gor po hrbtu. Spet sem bil zbran in odločen. Ponovno sem se zagledal v opeko. Zazdela se mi je hladna, bolj siva kot rdeča, brezčasna in, čeprav narejena iz zemlje, zaradi svoje geometrije nekako nadnaravna. Zamislil sem se in odpil požirek. Ne vem zakaj sem se spomnil na Prešerna: »O, peka, draga vas domača! Iz tebe hiša mojega stoji očeta...«

Vrnil sem se k opeki in vzel v roke povečevalno steklo. Morda pa ima kje kakšno luknjo. Če bi opeka imela luknjo, bi lahko raziskoval, kaj je v njej, z enim očesom bi škilil vanjo in jo obračal proti svetlobi, štoral bi noter z zobotrebcem in lahko bi zavpil v okroglo temo: »Heeeej, je kdo doma?«. Nato bi jo prislonil na uho in pozorno prisluškoval, če se bo morda pojavil kak odmev, če se bo v temini kaj premaknilo ali pa zaropotalo. Še bolj bi me presenetilo, če bi se luknja kakor polž začela premikati ali pa vsaj spreminjati obliko. Nič, prav nič se ni zgodilo. Nobene luknje, nobenega premika, nobenega signala.
Opeka je še vedno zgolj bila v svoji preprosti opekasti biti.

Potrpežljivo sem čakal in si odprl novo pivo. Zavrtel sem steklenico, da je žlahtnina zaplesala v vrtincu, razširil goltanec kot anakonda in ga nagnil, kolikor so mi vretenca dala. Miljon grenkih mravljincev z ledeno mrzlimi nožicami se je zagnalo iz brbočic in olajšanje, ki je sledilo temu jurišu naslade direkt iz telesa v moj upehan um, mi je vrnilo vero vase. Gremo še enkrat. Nič ni tako preprosto, kakor se zdi na prvi pogled. Mora obstajati nepravilnost, napaka ali pa tista nekosint...ee....nekonsistentnost ali kaj je že, ko bo opeka vsaj za trenutek omahnila v svoji formi in se izdala. »Kdo si,« sem vprašal in napravil še en dolg požirek...burp!

Opeka na vsakem svojem robu prehaja iz ene prostorske dimenzije v drugo. Vprašanje se glasi: v kateri dimenziji je njen rob? Tam! Prav tam na robu sem zaslutil skrivna vrata za vstop do njenega bistva. In ko sem jo začuden obračal v roki, tuhtajoč o ontoloških predpostavkah roba, mi je Hegel, že davno ves v Absolutnem duhu, požugal s prstom, češ: »Kadar se dejstva ne skladajo z vašimi koncepti, to ne pomeni, da ste se premalo ukvarjali z dejstvi, temveč s koncepti!«

Navdušenje se je vrnilo k meni kakor Lassie. Nenadoma sem bil spet ponosen nase, ko sem videl, s kakšno lahkoto iznajdevam probleme in s slovesnim pričakovanjem sem obrnil opeko na drugo stran. Nič. Ne spodaj, ne zgoraj. Povsod same neme, pravokotne, opečnato rdeče ploskve. Nagnil sem. Burp! Njena toga nepremičnost s pravilnimi robovi mi je spet začela dvigovati pritisk, da sem ves razkačen zavpil nanjo: »Pizda, si formalna!« Hodil sem okoli nje, prisluškoval, trkal po njej s prstom, najprej nežno, nato vse močneje, dokler se ni iz členkov krvavo pocedilo: »Halo? Je kdo doma?! Kaj naj s teboj, a? Naredi kaj, odzovi se, zapreži mojo domišljijo! Že eno uro se ukvarjam s tabo, ti pa nič!«

Potrto sem naslonil glavo na mizo, se zazrl v kozarec s pivom, opazoval verižice srebrnih mehurčkov v zlatorumenem akvariju in si sam pri sebi mislil: »Recimo pena. Tale obična pena, ki – burp! – pleza po kozarcu navzgor vsakič, ko dotočim tole pivo. Kaj je z njo? Z njo je vse v redu. Pena je razumljiva: najprej pride slap pira iz flaše, ki se med padanjem v kozarec ustraši, kaj bo. Razburi se, da ceodva popizdi in se napihne iz majhnih, skoraj nevidnih mehurčkov v velike balone, ki se potem našopirjeno razkazujejo, valeč se drug po drugem, dokler jih ne raznese. Ne maram pene –burp!, a jo razumem. Zato ji pol oprostim.«

Ne vem zakaj, a zazdelo se mi je, da mi opeka bere misli. Počutil sem se do obisti razgaljenega in srh me je spreletel ob misli, da ve ona o meni vse, jaz pa o njej ničesar. Njen nemi molk se mi je zavrtal v možgane, kot da bi mi s svedrom za iskanje nafte prodirala do mojih najbolj skritih globočin. Tesnoba mi je v sragah polzela po hrbtu in začutil sem, da je le še vprašanje časa, kdaj mi bo utrgalo jermen za potrpežljivost. Nenadoma sem zgrabil opeko in jo zabrisal kar skozi zaprto okno, da se je vsulo steklovje, kakor da bi se udrl ledeni slap. Nekdo zunaj je od bolečine zatulil in omahnil. Nisem se ozrl. »Pa mej še ti mal problemov z njo,« sem si misli in si odprl novo pivo. Burp!

2006-04-18T04:34:00.000-07:00

XVIII. IZREKI – DRUGI DEL: DROBIŽ

Če ne boš nikoli vsaj za trenutek izstopil iz vrste, morda sploh ne boš opazil, da stojiš v vrsti. Toda kako boš izstopil, če je ne opaziš?

Obraz je tisto, kar nadenemo med spanjem. Vse ostalo so grimase.

Spoštujem naravo: če je suša, tudi sam ne zalivam rož na oknu.

Vsak človek bi se moral naučiti, kako tisto ljubezen, ki jo običajno hrani le za najbližje, v določenih okoliščinah podariti takorekoč vsakomur.

Želim živeti do smrti. In to večkrat!

Nekatere stvari se morda niso zgodile zgolj zato, ker še niso prišle na vrsto.

Ne verjamem nikomur in ničemur. Verjamem.

Najlepše je, kadar ti gre ali pa kadar ti pride.

Skepsa brusi vero.

Tehnika je človeško darilo naravi.

Poraženec na kvizu: »Vsi moji odgovori so bili pravilni, a so mi zastavili napačna vprašanja.«

Židje na grobove ne nosijo cvetja, temveč kamne. To je modro: kamni so večni, ljudje pa smo zgolj njihovi prenašalci.

Morda nekatere stvari najdemo tako, da si jih najprej prenehamo želeti.

Kadar si naredil vse, kar je bilo v tvoji moči, si naredil dovolj. Amen.

Pride čas, ko se moraš odločiti, kaj boš žrtvoval: svojo fantazmo ali fantazmo sebe. Ali oboje?

O prerokih in gurujih: Boj se tistih, ki pomagajo drugim, ker sebi ne znajo.

Kolikor jezika, toliko sveta.

Obče nikoli ne zaobseže celote konkretnega.

Vselej bi moralo veljati za spodobno, da človek na glas pove, kaj mu je všeč in kaj ne.

Naloga umetnosti je odpiranje sveta neskončni interpretaciji.

Apoteka reši nas človeka.

Vsak odnos se začne s fantazmami in konča pri simptomih.

Življenje zajebano? Smrt je permanentna alternativa!

Sem za neizogibno in proti namišljenemu.

2006-02-19T15:25:00.000-08:00

XVII. PODALJŠEK

Pred dvema tednoma sem obiskal babico na Golniku. Sorodniki so me opozorili, da je slaba, zdravnica pa je rekla, naj ne pričakujemo preveč. Ne vem, če me je spoznala, ko sem vstopil v njeno sobo. Sam je v prvem trenutku nisem. Pozdravil sem jo, ji stisnil roko in jo poljubil na čelo. Prišel sem se poslovit in nisem se želel zadržati dolgo, saj nisem bil edini.

Prejšnji teden me preseneti novica, da se babica počuti bolje in da je spet doma. Ponovno jo obiščem. Kot že tolikokrat doslej skupaj s teto sedimo za mizo v kuhinji in pijemo kavo. Babica ima iz nosa speljano prozorno plastično cevko in teta jo stalno sprašuje: »Mami, a maš cevko noter?« Nato si babi raztreseno popravi cevko, kakor da bi si popravila očala. Cevka se kakor kača spušča do tal, kjer obleži v nekaj krogih, preden se ponovno vzpne v čudno sivo plastično mašino, ki me spominja na sesalec. Prešine me, da sem dobil babico na podaljšek. Štiri metre šlauha jo kakor popkovina pred rojstvom povezuje s sesalcem, ki ji je v petinosemdesetem letu tekme s smrtjo povrnil dih, da je v zadnjem trenutku dosegla odločilni zadetek in si priborila še en podaljšek.

Babica se je med kavo sklonila k meni in mi zarotniško dejala: »Veš, sm se odločla, de še ne grem tja gor.« Babi, dvigujem čašo in ti nazdravljam: »Vse najboljše! In na podaljšek!«!

2006-02-07T09:38:00.000-08:00

XVI. KINETIČNA POEZIJA DRUGIČ

Dvoumnosti in nedorečenosti razkrivajo nova pomenska vesolja. Rad bi, da se pomen vrti, pretaka, preobraža in kroži. Rad bi, da se izreče nekaj, kar nisem pričakoval in rad bi, da se zapiše nekaj, kar nisem jaz.
Dobrodošli v Kinetikonu:

Kinetikon

Pol sprednje strani je bilo zamrežene,
zadaj pa majhne luknjice.
Tričetrt takta je postrani švasalo navzven,
na levem boku še bolj kot na desnem.
Na vrhu pokrov,
spodaj pa masivno kovinsko dno,
kakor je v navadi.
Nogic je bilo brez števila:
lesene so delale tok tok tok,
kovinske pa cin cin cin,
da so se jajčka tresla kakor v vagonih.
Ročica naprej-nazaj je zataknjeno lezla in prhutala,
dobesedno čeljusti nam je stresalo.
Poklopec na prižigalniku,
zamaščen, obrnjen in nepoglaviten,
je bil prikovan s tanko verižico na vzmet,
ki pa ni bila tako zarjavela,
kakor njena mlajša sestra iz sesalnika.
Zrak se je prižigal in ugašal
-in to izmenično v obeh komorah.
Pritisk, strah cevi in kompresorjev sin,
je padal ob montažni pregradi proti zmešnjavi kablov,
ki so napajali hladilnike z visoko napetostjo,
da so zadovoljno brundali svoj led.
Namesto števca se je vrtel zobnik,
ki je kazal na vse konce hkrati.
Veleumno in natančno.
Dlak ni bilo niti za vzorec,
vse ena sama aluminijasta bleščava
s kromiranimi zamaški. (Nemšk, ni kej)
Zakovičeno, prodano in poslano.
Kje gre noter nismo izvedeli niti po pošti,
pa so bili že v predverju redkobesedni.
Sama para in kondenz,
kakor da nam že prah ni šel dovolj na živce.
Dvignil ga pa ne bi niti za deset let delovne dobe.

2006-01-27T17:39:00.000-08:00

XV. LAŽ

Nekoč mi je Loris v nekem zakotnem angleškem pubu skozi gost dim mirno dejal: »LAŽ JE, da nam je LAŽJE.«

2006-01-15T06:26:00.000-08:00

XIV. BAGER

Nekoč sem v kamnolomu govoril s starejšim bageristom, ki je v njem že celo življenje nakladal gramoz na kamione. In ko sva se med pogovorom zazrla tja gor v mogočno belo steno, ki se je zažirala že prav do vrha hriba, mi je dejal: »Ko sm pršu sednšeesetga sem na šiht, je biu tuki še hrib.«

Ergo: norma = pol hriba na delovno dobo

2006-01-02T16:57:00.000-08:00

XIII. ISPALJIVANJE IZ TOPA BEZ MREŽE

Zaljubljam se redko, premočrtno in usodno. Zadene me nepričakovano in bliskovito. Eksplozija zažari in na novo obarva svet, da ne vem več, ali sem ognjemet, ali tisti, ki ga opazuje.
Tudi tokrat je bilo tako: en dolg pogled, en ples, par pijač in plaz besed. Ne da bi opazil, me je začarala s pogledom in smeje odprla ventil na jeklenki mojega hrepenenja, da me je -PUF!- pod pritiskom tisoč barov ruknilo, kakor še nikoli. Bil sem kugla v fliperju, pilot na izmetnem sedežu, katapultiran iz sestreljenega reaktivca, raketa brez krmila, sam svoj šus v glavo. In še preden sem uspel odpreti padala, me je prešinilo: v ljubezni ni tal - bodisi letiš, bodisi padaš.

Kot otrok sem v rojstnem kraju videl plakat za cirkus, na katerem je bil narisan tip v rdečem trikoju in z belo motoristično čelado na glavi, ki je skozi blisk eksplozije pravkar poletel iz kanona, spodaj pa je pisalo: 'ISPALJIVANJE IZ TOPA BEZ MREŽE!'

Rad bi se odprl, razdal, rad bi bil zanjo. Marionetne niti svojih misli sem ji radodarno izročil rekoč: 'Vodi me, kakor želiš, a želim, da želiš isto, kakor želim jaz.'
Fascinira me, ker verjamem, da jo fasciniram. Domišljam si, da sem se vsega, kar vem in znam, naučil le zato, da jo očaram in obdržim. Hrepenim po njej in v isti sapi pričakujem, da tudi ona hrepeni po meni. Pričakovanja pravijo: 'Noro, še poznava se ne, pa se že imam tako dobro s teboj!'. Norost zaljubljenosti je dvojna: vem, da sem nor, a hočem, da traja:
»Kadar se popolnoma in brezpogojno prepustimo ljubljeni ženski, pretrgamo vse vezi razen tiste, ki je med vsemi najhujša: želje, da bi žensko obdržali.«(1)

Vselej, kadar se prvič zbudim z ljubljeno žensko, ni čudenju ne konca, ne kraja. Tudi tokrat je bilo tako. Skočil sem iz postelje in si jo ogledal še z razdalje, kako nežno drema razpotegnjena čez posteljo. Po glavi se mi je rolal Tom Waits, ki sva ga poslušala ponoči: »You're innocent when you dream« in milo se mi je storilo pri srcu. Razgledal sem se po sobi in še enkrat zadovoljno preveril, če sem res doma in če ne sanjam. Preletel sem slike po stenah, naslove na knjižni polici ter se vrnil proti postelji, kjer se mi je pogled ustavil na njeni dolgi vitki nogi, jezuskristus kakšni nogi, ki je gledala izpod odeje. Ponoči nisem imel priložnosti, da bi si jo ogledal s te razdalje. Nato sem se ji ponovno približal, da sem začutil njen vonj, v katerega sem se hotel naseliti za večno. Tiho sem ji šepnil na uho v jeziku, ki sva ga ustvarila ponoči in ga ne govori nihče drug. Ona je odsotno zapredla in se premaknila, kakor da še ni pripravljena na svet budnih. Kakor uročen sem strmel vanjo, še preden se je uspela popolnoma prebuditi ter se odeti v vsakdanje gibe in dnevne obrazne maske. Bila je čudovita:
»V svojem življenju srečam na miljone teles; od teh miljonov si jih morebiti želim nekaj sto; toda v teh stotinah ljubim samo eno. Drugi, v katerega sem zaljubljen, mi določa posebnost moje želje... Veliko naključij, veliko presenetljivih koincidenc (in morebiti veliko raziskovanj) je bilo treba, da sem našel Podobo, ki med tisočimi ustreza moji želji. To je velika uganka, katere ključa ne bom nikdar razumel: zakaj si želim prav Tega?... Čudovito pomeni: to je moja želja, kolikor je enkratna: 'To, natanko to ljubim!' A bolj ko izkušam posebnost svoje želje, manj jo znam poimenovati; natančnejši ko je cilj, bolj se ime izmika; iz tega, kar je določno v želji, lahko pride le nedoločna izjava. Od te jezikovne polomijade ostane le sled: beseda 'čudovit'.«(2)

Sprehodila sva se čez mesto. Prijela me je pod roko in vsake toliko sva se ustavila, da je pokramljala z znanci. Užival sem v novi vlogi in nasploh sem bil z vsemi prijazen. Bil sem ponosen nanjo, predvsem pa nase, na svoj okus in na svojo izbiro. Še posebej zato, ker sem verjel, da me je izbrala tudi ona. Tako sem jo občudoval z dvojnim užitkom: občudoval sem jo, medtem ko je ona občudovala mene. Imel sem občutek, da je vse na svojem mestu in da jo poznam že od nekdaj, a me očitna absurdnost lastnega sklepanja ni zmotila niti za hip. Mnogo bolj pomembno se mi je zdelo, da jo ne zebe v roke in tega sploh ne obžalujem:
»Z referenco na tistega, ki ga moram ljubiti, skušam zaplesti Drugega v neko prikazensko, varljivo razmerje, v okviru katerega naj bi ga prepričal, da sem vreden ljubezni... Točka ideala jaza je tista točka, iz katere se bo subjekt videl, kot da ga gleda nekdo drug... Ljubezen je, kolikor je spekularna prikazen, po bistvu prevara. Umešča se v polje... katerega točka zrenja je idealna točka... s katere me Drugi vidi v obliki, v kateri mi ugaja, da me vidi.«(3)

Na silvestrovo je za nekaj dni odpotovala v tujino. Nisem je mnogo spraševal in nisem ji hotel izdati, da jo bom pogrešal. 'Kurc, vsak ma svoje plane,' sem si mislil in skušal pozabiti na praznično veseljačenje okoli sebe. Tri sekunde po novem letu sem ji poslal štirikitično pesnitev in čakal na odgovor, njen klic ali vsaj kratko sporočilce. Nič. Čakal sem. Ob enih še vedno nič. Še vedno sem čakal, z vedno daljšim nosom, in prav malo mar mi je bilo za šest milijard veselih, ki so pravkar kot v transu na komando metali petarde, spuščali rakete v luft in nazdravljali s šampanjcem, ker so verjeli, da se je leto ravnokar vrnilo na začetek. Zakaj se ne oglasi? Kaj to pomeni? Kje sploh je? Ali misli name?
Lahko bi jo poklical, a je nisem. Bal sem se, da bi izdal svojo slabost in ji preveč razkril čustva, ki se je je želijo polastiti. Zato sem vztrajal v tesnobi čakanja in prikrival svoje razočaranje:
»Čakanje je čar: dobil sem ukaz, naj se ne premaknem... Tesnoba čakanja v svoji čistosti namreč zahteva, da sedim v naslonjaču, da imam telefon na dosegu roke in da ne delam nič... Sem zaljubljen? –Da, ker čakam. Drugi nikoli ne čaka... Usodna identiteta zaljubljenca je edinole: jaz sem tisti, ki čaka.«(4)

Kadar ljubiš, kakor urar pred stranko razstavljaš skrivnostne zobniške prenose svojih skrivnosti in kažeš vzvode najbolj intimnih želja, nato pa, po delih zložen na mizo kot na boljšaku rečeš: 'Evo, tu me imaš. Dajem se ti scela.' In šele takrat se v smrtnem strahu zaveš, da je ta uborni skupek fantazem, tesnob, želja, simptomov, strasti in hrepenenj - to, za kar si mislil, da je tvoj največji zaklad - vse, kar imaš ponuditi. Vsakdo od nas ves čas živi s svojim imaginarnim partnerjem in ko ljubljena oseba zasede glavno vlogo v našem imaginarnem scenariju, smo postavljeni pred radikalno odločitev: ali žrtvovati fantazmo ali pa ljubljeno osebo.V edino uteho nam je lahko spoznanje, da se na nasprotni strani dogaja enako. Konec koncev nas v ljubezni morda povezuje prav solidarnost spoznanja, da nam nihče ne more dati tega, kar iščemo v njem, kakor tudi sami ne bomo nikoli imeli tistega, kar bodo v nas iskali drugi:
»Tesnoba v ljubezni je strah pred žalovanjem, ki se je že zgodilo na začetku ljubezni, v trenutku, ko sem bil očaran. Nekdo bi mi moral reči: 'ne bojte se, saj ste jo že izgubili.'«(5)

Izplavati skušam iz deroče reke strasti, kjer se hrepenenje vrtinči s tesnobo, da se že dva dni ne premaknem od doma. Tisti, ki se je še pred nekaj dnevi tolkel po prsih od ponosa, ko se je opazoval, kako se z Njo sprehaja po mestu, se sedaj skriva pred samim seboj v sramu, ki ga občuti, ko se vidi, kam ga je pahnila ta minljiva evforija. Trudim se oprijeti sleherne odrešujoče misli, ki bi mi obdržala glavo nad vodo, kakor da bi lovil razbitine ladje sredi morja obupa. Pisanje je edina uteha. Lovim stavek po stavek, črtam, premeščam, popravljam. Spet me zgrabi obup, da obležim kakor pribit na posteljo, in nemočno hlastam za naslednjim stavkom, ki mi bo vsaj malo razjasnil vrtince občutkov, v katerih se utapljam. Ujeti poskušam prgišče smisla v absurdni situaciji v kateri sem se znašel, kakor se za hip ujame sapa otroka na mrzli šipi, ko gleda na zasneženo ulico:
»Rad bi vedel, kaj je ljubezen, a ker sem znotraj nje, vidim njeno bivanje, ne njenega bistva. To, kar bi rad spoznal (ljubezen), je materija, ki jo uporabljam, da govorim (ljubezensk diskurz)... Rad bi razumel, kaj se mi dogaja: hočem razčleniti, vedeti, izraziti v neki govorici, ki ni moja; sam sebi hočem predstaviti svoj delirij, v 'obraz hočem pogledati' temu, kar me cepi, reže... Ta krik je v resnici še zmerom krik ljubezni: 'Rad bi se razumel, rad bi, da me kdo razume, da me kdo spozna, objame, hočem, da me kdo vzame s seboj'.«(6)

Kadar izgubim žensko, ki jo ljubim, jo v duhu objamem, poljubim na čelo in tiho blagoslovim. Morda je to edina možna ljubezen.

navedki:
1 - Henry Miller: Seksus
2, 4, 5, 6 - Roland Barthes: Fragmenti ljubezenskega diskurza
3 - Jacques Lacan: Štirje temeljni koncepti psihoanalize

2005-11-24T12:29:00.000-08:00

XII. KRATKE

Filozofski poskus
»Jezik je žrtev naših besed,« sem naglas izrekel v tišini svoje sobe in opazoval, kaj se bo zgodilo. Gladina jezika je za trenutek vztrepetala, nato pa se je ponovno zravnala s horizontom, ki spaja vidno s slišnim.

Terapija
Pride džanki v komuno in don Perigno ga vpraša, zakaj se je odločil za zdravljenje. »Baje dope ful bolš butne, če si neki časa klin,« mu odgovori džanki.

Sanje
Zadnjič se mi je sanjalo o Njej in spomin na sanje je le stežka zapuščal zavest še cel naslednji dan. »Le kaj je to?« sem si govoril, ovit v nevidno meglico, prijetno družico. Pa pogledam v svoje beležke, če tam kaj piše. In je pisalo: »Noro! Še poznava se ne, pa se že imam tako dobro s teboj.«

En lep morski pozdrav!
A poznaš tisto situacijo, ko nimaš dnarja za počitnce, pol pa s prstom za tabo kažejo: »Lej ga, še z morja nam ne piše!«

Tihi projekt
Vsak dan je postopal okoli križišča med Namo in Ruskim carjem. Bil je videti star, a odločen. To vem, ker mu je veter zadnjič odstrl gosto brado in dolge, razmršene lase, ki mu ves čas zakrivajo obraz. Vedno ga opazim že od daleč. Najprej star, rjav, usnjen plašč, navzdol preklan z dolgo osivelo brado, ki mu sega skoraj do tal, okoli ust vsa porjavela od tobačnega dima. Opazujem ga že več let in včeraj sem končno zbral pogum, da sem ga vprašal, kaj pravzaprav počne tukaj prav vsak dan. »Prežim na trenutek, ko mi bo svetu uspelo izmakniti logično podstat,« mi je odgovoril.

Intelegenca
Se pogovarjata dva, kaj je to pamet.
Pa prau Tadebu: »Pamet je to, da nimaš dolge lajtnge.«
Pa prau Tasuh: »Pamet se meri z dolžino zajle na škripcu vodnjaka naših misli.«
Pa se gledata, pa tuhtata, kaj je zdej s tem štrikom: a more bit dolg al kratek?

Jeba
Obležal sem gol, izmučen in brez besed, ona pa se je hotela pogovarjati. Pa sem ji rekel, da z njo fukam vse ženske tega sveta. Pa je zagrmelo nazaj, da bi ji bilo ljubše, če bi fukal njo.

Sistem je mati hitrosti
Dokopal sem se do neverjetno uspešne metode učenja. Sistem je naslednji: najprej prebereš gradivo in podčrtaš bistveno, nato narediš izpiske, le-te pa nato spraviš v verze. Ko se zadeva bolj ali manj rima in vsaj za silo spominja na sonet, si jo zapomniš hitreje kot bi rekel 'fenomenološka redukcija'.

2005-11-18T03:35:00.000-08:00

XI. ZBIRATELJ ZBIRA ZBIRKO

»Zbiratelj zbira zbirko, a zbiratelja izbere zbirka.«

Teofrastus Bombastus, poklicni čudak

Ljudje smo nagnjeni h kopičenju stare krame mnogo bolj, kot smo si to pripravljeni priznati na prvi pogled. Večino stvari privlečemo domov bodisi zato, ker mislimo, da jih bomo potrebovali, bodisi zato, ker so nam všeč. Nekatere stvari pač potrebujemo, druge pa občudujemo. Med tiste, ki fanatično kopičijo slednje, sodijo tudi zbiratelji.

Zbirateljski obsesiji tako ali drugače ne uide nihče izmed nas. Lahko nas udari kot strela, kakor zaljubljenost. V življenju se zgodi, da nepričakovano naletimo na stvar, ki nas v trenutku prevzame in si jo od tega trenutka naprej neizmerno želimo, ne da bi kdaj prej enkrat samkrat pomislili nanjo. Nedolgo tega je tako na bolšjaku zadelo mojega prijatelja, da je -puf!- začel pri priči zbirati stare, po možnosti nedelujoče električne brivnike. Prvo polico v omari ima že skoraj polno...

Pri iskanju in vohljanju za eksponati se vsak zbiratelj ravna po lastnem imaginarnem scenariju, ki ga pozna le on. Ta scenarij vsebuje vse estetske parametre, ki jim pravimo okus, poleg tega pa še bolj ali manj striktna pravila, ki so specifična za vsako področje posebej. Pravila so zelo pomembna, saj s tem, da zarišejo mejo med 'našimi' predmeti in 'ostalimi', omogočijo tudi navidezno ekskluzivnost zbirke, kar je med brati zbiralci še kako pomembno. Ne pozabimo, da je diamant vreden več od granitne kocke zgolj zaradi svoje redkosti, aplicirajmo to logiko na katerokoli zbirko in pred nami se bodo v trenutku pojavile zbirke dragocenih avtomobilov, ur, slik, nagačenih živali, kravat, klavirjev, znamk in druge ropotije. Intimna zbirateljska pravila so torej tista, ki celo najbolj bizarnim predmetom podelijo čudežni značaj objekta naše želje, nas pa spremenijo v zaprisežene fetišiste, ko pravimo: »To je to, to moram imeti, pa naj stane kar hoče!«, »Prav to sem že od nekdaj iskal!« ali pa: »To odseva mene, moje notranje bistvo.« Zaradi dvojnega značaja zbirk, ki se ljubiteljem kaže kot dragocen, nepoznavalcem pa kot čudaški in dolgočasen, lahko na kratko sklenemo: zbirke so nekoristne, a pomembne.

Drugi razlog za to čudno človeško navado ni intimne, ampak strukturne narave. Človek kot bitje jezika 'resnice' ne more več najti, lahko pa jo z neskončnimi opisi poljubno proizvaja in s svojimi mnenji to tudi neprestano počenja. Kakor od rojstva do smrti sestavljamo besede v govor, da bi končno zmogli povedati to, kar že od nekdaj hočemo, tako zbiratelj dopolnjuje svojo zbirko, v kateri zmeraj še nekaj manjka, z vedno novimi primerki. In prav ta 'nekaj' (ki je lahko karkoli) ga žene, da v zbiranju strastno vztraja naprej. Vsak zbiratelj v svoji strasti namreč naivno verjame, da je tisto, kar mu manjka, kos njegove zbirke, a je v resnici ravno obratno: vse obsežnejša zbirka je zgolj materializacija človeškega strukturnega manka, ki smo ga dobili skupaj z jezikom.

Na podlagi povedanega lahko zbirke in zbiratelje ločimo na več vrst. Zbirke so tako lahko končne (npr. bankovci iz obdobja rajnke Jugoslavije), ali pa neskončne (npr. podstavki za pivo). Zbiralce pa lahko glede na način, na katerega se lotijo kompletiranja svoje zbirke, razdelimo na naslednje tipe: načrtovalci bi lahko imenovali tiste, ki zbirajo po vnaprej določenem načrtu in pri tem uporabljajo kataloge in specializirane trgovine, naključneži tiste, ki raje vohljajo po načelu 'ne vem kaj iščem, a vem, da bom našel' in so jim ljubše starinarnice in bolšji sejmi, monomanijaki pa tiste, ki so obsedeni zgolj z identičnimi serijskimi izdelki iste vrste (npr. zbiranje nepovratnih steklenic z navojem).
Tiste, ki vzamejo vse, kar najdejo, imenujemo smetarji.

Z vprašanjem, zakaj lahko človeka zanima, fascinira ali vzburja takorekoč karkoli, se je na začetku prejšnjega stoletja ukvarjal tudi Freud. (Mi pa se lahko sprašujemo, kaj za vraga je njega gnalo, da se je šel pečat s tistimi histeričarkami...) Ugotovil je, da ta nenavadna (a ključna) značilnost človeka ni dana od Boga, države ali sončne uprave, temveč je posledica nekakšnega iztirjenja našega gona, ki se od živalskega instinkta (preživetje & razplod) loči prav po tem, da lahko na mesto objekta njegove želje stopi karkoli. Jacques Lacan, njegov samooklicani, kontroverzni in v glavnem nerazumljeni učenec pa je verjel in zapisal, da objekt gonske pulzije, pogona naše želje, ni nikakršna naravna ali nagonska potreba, temveč nezavedna montaža, ki bi jo lahko primerjali s podobo »teka dinama, priključenega na plinovod iz katerega pokuka pavje pero in požgečka po trebuhu ljubko žensko, ki je tu zato, da je stvar lepša.«

Vsi smo zbiralci. Naši okusi so kakor sita z različnimi gostotami, na katera padajo stvari, ki jih v življenju srečamo. Večina jih pade skozi, ne da bi to sploh opazili, nekatere pa se ujamejo in takrat se kresne želja kakor iskra na samodejnem detonatorju. In šele z leti, ko se na našem situ ujame že na kupe krame, si lahko začnemo ustvarjati predstavo o gostoti in vzorcu lastnega sita. Šele na podlagi izplena lahko sklepamo o vrsti našega okusa.

In zato ima Teofrastus prav.

2005-11-09T03:24:00.000-08:00

X. NEČIMRNOST

Bil je brez rok.
Le trikrat lahko ugibate, kje je nosil zapestno uro.

2005-10-30T13:38:00.000-08:00

IX. NIMETU

Baje je Karl May večino svojih pustolovskih zgodb napisal v zaporu. Ko je odsedel svojo kazen, je ječar odklenil vrata njegove celice in mu dejal: »Gospod May, sedaj lahko greste.«
Karl May pa mu je začudeno odgovoril: »Pravite, da lahko grem? Toda saj me sploh ni bilo tukaj.«

***

Ko sem se pred dnevi spomnil na to fiktivno anekdoto, napisano že pred leti, sem prebil noč v raziskovanju Mayeve biografije in skušal ugotoviti, ali je na tem kaj resnice. Kar sem odkril, me je osupnilo. Takole pravi njegova biografija:

Karl May se rodi leta 1842 v Ernstthalu na Saškem v času velike lakote. Poleg tega, da mu lakota vzame večino sester, zaradi slabe prehrane in pomankanja vitamina A kmalu po rojstvu izgubi vid, ki se mu povrne šele v petem letu starosti. V tem obdobju se najbolj naveže na svojo babico, ki mu prebira različne zgodbe.

Ko se mu povrne vid, je Karl goden za vzgojo in dresuro. Kar Karlu ni uspel vbiti v glavo učitelj v razredu z devetdesetimi učenci, mu doma z mokrim jermenom vbija v rit oče. Oče, ki seveda nikoli v življenju ni odprl knjige, je namreč prišel na izvrstno idejo, da bo sinov študij močno prispeval k intelektualnim karakteristikam njihovega rodu, zato desetletnemu Karlu na mizo veselo zlaga vse knjige, na katere naleti, ter od njega zahteva, da jih prepisuje od prve do zadnje strani. Jedilnik je pester – aritmetika, biologija, molitve, geografija – toda neužiten: Karl kljub dnevom in nočem prepisovanja ne razume prav ničesar.

Pri dvanajstih Karl prvič naleti na pustolovske romane tistega časa: 'Rinaldo Rinaldini, šef roparjev', 'Himlo Himlini, šef roparjev v Španiji' in 'Sallo Salini, šef vseh šefov roparjev' postanejo njegovi idoli. Dve leti kasneje, sit vseh krivic, se dokončno odloči, da peš odide v Španijo in se pridruži plemeniti roparski bratovščini iz knjig. Oče ga ujame naslednji dan. Jermen je že namočen...

Po osnovni šoli ga oče vpiše na učiteljišče v Waldenburgu. Za božič ga prvič ujamejo, ko ukrade šest sveč, ki jih želi odnesti domov, zato ga kazensko premestijo v Plauen. Pri devetnajstih uspešno zaključi šolanje in postane učitelj.

Njegova učiteljska kariera pa traja le dober mesec dni. Mayev sostanovalec, s katerim si deli sobo, mu posodi žepno uro, nato pa ga ovadi policiji, češ da mu jo je ukradel. Karlu Mayu, ki mora za šest tednov v zapor in poleg tega še izgubi učiteljsko licenco, se podre svet, njegov sostanovalec pa ima končno spet celo sobo zase.

Ko se iz zapora vrne domov in mu država prepove tudi zasebno poučevanje, se v njegovi glavi začnejo oglašati demoni. V svojih dnevniških zapiskih opisuje množice glasov, ki mu dneve in noči odmevajo v glavi, in mu jih na trenutke uspe utišati le tako, da piše epske zgodbe o svetu z jasno mejo med dobrim in zlim, ter o pravičniških junakih, ki na koncu vselej zmagajo. Piše torej o svetu, v kakršnem mu ni bilo dano živeti.

Glasovi v Mayevi glavi postajajo vse močnejši in ga pri enaindvajsetih končno pregovorijo, da se spusti v najbolj nenavadno odisejado svojega življenja. Brez vsakega pojasnila zapusti nič hudega slutečo družino in se poda na brezciljno potepanje po Nemčiji. Najprej se predstavlja kot 'Dr. med. Heilig' ali 'očesni doktor', ki predpisuje ljudem lažne recepte in se preživlja z drobnimi tatvinami. Čez nekaj časa se pojavi v Chemnitzu kot 'seminarski predavatelj Herman Lohse', rezervira sobo v hotelu, pri krznarju naroči kup ženskih krznenih plaščev, ki mu jih dostavijo v hotel, nato pa z njimi izgine, ne da bi poravnal račun. Preseli se v Gohlis in dobi zaposlitev kot pomočnik kovača. Poimenuje se 'Kovač Hermes, boter tatov in trgovcev' in skuša pri lokalnem prodajalcu prodati enega od krznenih plaščev. Prime ga policija in spet se znajde za štiri leta v zaporu.

Ko se vrne na prostost postane 'policijski poročnik iz Wolframsdorfa pri Lepzigu', 'zastopnik odvetnika Dr. Schaffratha iz Dresdena', 'pisatelj Heichen iz Dresdena' nazadnje pa še 'Albin Wadenbach, veleposestnik iz Martiniqua'. Seli se iz kraja v kraj ter nekaj časa živi v gozdni jami, kamor zvleče najrazličnejšo staro ropotijo. Uporablja različne preobleke in nosi lažno brado. Ko drugič pade v roke pravice, ga sodišče med drugim bremeni prevar ter tatvine brisače, tobačnice, kompleta krogel za biljard in osedlanega konja, ki ga je hotel prodati mesarju. Spet dobi štiri leta. V zaporu izdeluje cigarete, igra orgle in bere, bere, bere...
Glasovi končno potihnejo.

Pri dvaintridesetih je Karl May končno spet prost. Spet se preimenuje, tokrat v 'Dr. phil. Karla Friedricha Maya' in se popolnoma posveti pisanju zgodb o Old Shatterhandu, Winnetouju, Kari Ben Nemsiju in drugih pravičniških pustolovcih, ki ga v naslednjih desetletjih spremenijo v legendo. May vse svoje zgodbe piše v prvi osebi in jih postavlja v okolja in kulture, ki jih je spoznal zgolj iz knjig. Da si izdelati kostum Old Shatterhanda in Kare Ben Nemsija, kupi razkošno vilo, ki jo poimenuje 'Villa Shatterhand', v njej pa kopiči najrazličnejše trofeje, za katere trdi, da jih je prinesel iz svojih potovanj. V svojih kostumih se začne javno pojavljati in med drugim zatrjuje, da govori vsaj dva ducata jezikov, med drugim špansko, francosko, grško, latinsko, malajsko, hindujsko, turško, arabsko, vse jezike severnoameriških indijancev in tri južnoameriške dialekte. Ljudje se začenjajo zgrinjati na njegovem domu in ustanavljajo klube oboževalcev, ki njegove zgodbe povzdignejo v mite, nad katerimi sta bila očarana tudi Einstein in Hitler.

***

Karl May se je prvič v življenju podal v dežele, o katerih je pisal, leta 1899, ko je bil star sedeminpetdeset let. Ni razloga, da si ne bi verjel, da se tja zgolj vrača, če pa so to verjeli milijoni njegovih bralcev. Neverjetna logika opisanih dogodkov iz njegovega življenja je več kot očitna: običajno gre protagonist najprej na pot, nato svoje potovanje opiše in si nazadnje morda pridobi trumo bralcev, Karl May pa je najprej pisal, si nato pridobil občinstvo in šele na koncu prvič na lastne oči videl stvari, o kateri je prepričal že pol Evrope! Njegova spreminjajoča se identiteta, na trenutke že nevarno na robu norosti, ni bila posledica nesrečnih okoliščin v katerih se je znašel, temveč reakcija nanje. Imaginarna reakcija z dejanskimi zgodovinskimi posledicami!

Gilles Deleuze je nekoč zapisal, da je šele postajanje tisto, ki naredi tudi iz najkrajše poti, celo iz negibnosti na mestu, neko potovanje. Ko je bilo telo Karla Maya zaprto med zaporniške zidove, se je njegov duh naučil postajanja. V telesu zapornika št. 402, soočenega z vso bedo jetniškega življenja, so se nenadoma odprle vse knjige, ki jih je bral še kot otrok, a jih takrat še ni razumel. Da se je obranil pred bedo in krivico, si je v glavi začel plesti mit o pravičnem svetu, v katerem on osebno poravnava in maščuje vse krivice. Na bedo in krivico lastnega življenja se je odzval tako, da je na novo napisal cel svet in samega sebe.

***

Včasih se mi zgodi, da med pogovorom za trenutek zastanem in se zagledam čez, prešine me nekaj, za kar se zdi, da ni s tega sveta, a bi moralo biti. Kadar torej tako postajam, z odprtimi očmi zazrt v svet, ki ga še ni, in me pri tem sogovornik vpraša: »Hej, kaj je s tabo?«, mu odgovorim: »Nimetu!«

2005-10-25T02:16:00.000-07:00

VIII. SKRIVNOST STARE KRAME

Bil sem v Bukovju. Za trenutek sem postal na stari domačiji, ko sem peljal prikolico spat. Zavlekel sem jo k stari cisterni ob skednju, ko se mi je pogled zataknil za tale prizor (s fotoaparatom sem se vrnil kasneje):
Na steno skednja iz starih težkih brun je bilo nabitih kakšnih deset cvekov, na katerih je viselo nekaj vzmeti, kapa s šiltom, brus v kravjem rogu, star pogonski jermen, gumijasta spona za smuči, nož za flajšmašino, tri metre kabla, železni kavelj iz daljnovoda, ročni sveder za les, pol metra pogonske verige, kos ukrivljenega aluminija in smešen skajast pas, ki me je spominjal na kavboje iz otroške pustne maškarade. Zraven je viselo tudi nekaj prozornega z luknjo, za kar mi je zmanjkalo domišljije in besed. Strmel sem v te čudne pripomočke, se čudil in premišljeval, kakšnemu namenu bi lahko služili. Je to mar spontani vznik ready-madea v krajih, kjer se vozijo brez tablic na avtomobilih? Ali pa gre za obredne pripomočke, ki jih hišni gospodar uporabi le takrat, ko izčrpa vsa druga sredstva zoper višjo silo? Domišljijo na stran, priznal sem si, da se je vsakovrstna krama na žeblje verjetno navesila z leti, tako kot se to vselej zgodi s kramo, za katero verjamemo, da jo bomo nekoč še potrebovali.

C. Levi-Strauss, ki je svoje celotno življenje posvetil strukturalni analizi mitov, je v Uvodu k Mitologikam zapisal, da ni njegov namen pokazati, kako ljudje mislijo v mitih, temveč, kako miti mislijo sebe v ljudeh brez njihove zavesti o tem. Pokazal nam je, da univerzalna in nezavedna mitska struktura vselej služi 'krpanju' totalitete sveta in varovanju družbenih pravil pred nepredvidljivimi vdori kaosa in kontingence. Mitska struktura je sinhrona in virtualna, a se uteleša skozi verovanja in dejanja posameznikov. Moč mito-logike se najbolj očitno kaže v neprestanem prizadevanju slehernega od nas, da bi deloval čimbolj ekonomično, koristno in smotrno, predvsem pa v neozdravljivi bolezni človeštva, ki se imenuje iskanje smisla življenja. Človek hoče smisel in kadar ga ne dobi od Boga, se prav rad zadovolji s tem, da si barva lase, zbira stare brivnike, igra fagot, komunicira z nezemljani ali pa preprosto zlaga stvari na svoje mesto, kakor se je bil odločil ravnati tudi naš mojster.

Naše osebne mitologije so torej generatorji smisla, ki pojasnjujejo neznano z znanim in nam tako delajo življenje razumljivo -ali pa vsaj znosno. Naše mitske predstave so naša zadnja resnica, zato ne nasedajte znanosti ali religiji, ki nam vsaka na svoj način dokazujeta, kako sta pometla z njimi. Vsak diskurz je ideološki in vsaka ideologija je mitološka.

Pomen mitske zgodbe nastaja podobno kot izumi in rešitve hišnega mojstra (bricoleur-ja), ki vsakdanje tehnične izzive rešuje v garaži ali vrtni lopi. Hišni mojster pri svojih popravilih praviloma uporablja material iz 'druge roke', najrazličnejše zavržene dele, ki jih po načelu 'čez sedem let vse prav pride' skrbno kopiči, kombinira in sestavlja. Hišnemu mojstru se vsi predmeti iz njegove delavnice zdijo uporabni, pa čeprav za mnoge od njih še ne ve, zakaj. Vloge predmetov v skladišču so le delno določene: dovolj, da mojster ne potrebuje vseh orodij in poznavanja vseh obrti, a premalo, da bi imeli vsi že vnaprej določeno vlogo. Hišni mojster za razliko od znanstvenika nima na voljo specializiranih instrumentov, ki jih potrebuje za svoj projekt; njegov projekt določa prav njegova instrumentalnost – vsa možna razmerja med predmeti, ki jih ima na voljo. C.Levi-Strauss pravi, da poezija hišnega mojstrstva izhaja iz tega, da bricoleur ne 'govori' le s stvarmi, temveč tudi s pomočjo stvari; izbor in način kombinacije predmetov, ki jo mojster opravi znotraj omejene zaloge svoje delavnice, nam največ povesta o njegovem značaju in življenju.

Ozrimo se po povedanem še enkrat na vogal skednja v Bukovju. Kliknite na fotografijo in si jo povečajte ter se s pogledom sprehodite od predmeta do predmeta. Pomislite na to, da se nobena stvar tam ni znašla po naključju, temveč jo je na cvek obesila gospodarjeva roka, medtem ko je on mrzlično premišljeval o vseh možnih svetovih, ki bi se utegnili zgoditi v prihodnosti. Roga, jermena, verige, kape in ostale ropotije ne povezuje skupen namen, kakor je to v navadi pri šamanskem ritualu. Bogastvo njihovega smisla se nahaja v dejstvu, da služijo popolnoma različnim namenom, skupaj pa so se znašli le zato, da bodo čez sedem let pri roki. Njihova različnost priča o bogastvu gospodarjevih načrtov za prihodnost, o njegovi viziji ter nenazadnje o iznajdljivosti, s katero namerava stare stvari uporabiti za nove namene.

V kupih stare krame se zrcalijo načrti za prihodnost...

2005-10-10T01:29:00.000-07:00

VII. KINETIČNA POEZIJA

Pred kratkim sem dokončal konceptualni model za izdelovanje kinetične poezije. Tole je na drugi strani priletelo ven:

PLIN PONOČI

Zajtrkovalnik je vključen.
Zobje paroma tleskajo,
da se sok cedi po bradi in pesteh.
Popust, da glava peče,
a za moj okus še vedno odločno preveč.
V zadnji sekundi mu zmrzne,
zavrti in skozi nos pobruha,
da se pena razmasti in premaže.
Vse avtomatsko, vse avtomatsko, se čudim.

Izobraževanje traja pet let,
tri, če dvakrat ponavljaš.
Kdor ne verjame, naj gre lepo spat.
Ostali pokupijo vse,
da se jim le posveti, da se splača.

Dokler raste, mu gre dobro,
nazaj grede mu jih pa iz trebuha vlečejo.
Včasih podvomim, da zares švica,
a me krogi pod pazduhama postavijo na realna tla.
Tam so ploščice kot se šika,
dela čez glavo skratka.
Vsi so na hoduljah,
da vidijo čez.
Ni korporacije brez orijentacije.
Zato sever tapecirajo z mahom,
da se še ponoči vidi,
kam gre cesar peš.

Vse črte so osvetljene, fino gravirane in ročno ravnane.
Svaka čast!
Zaflikane grejo na dražbo,
da jih pošraufajo, zavežejo in spijejo.
Nato je cel kraval,
maša je na daljinsko upravljanje
in kante so na pante.
Križi so neonski,
vsi brez izjeme ganc novi.
Reče se jim sveti križi.
Včasih so vraževerni verjeli,
da je bilo to zaradi Kristusa,
sedaj vemo,
da je neon tisti, ki sveti.
Počutimo se bolje,
pa še tema se lažje prenaša.

2005-10-08T18:17:00.000-07:00

VI. POZOR SMRDI!

Ne gre mi iz glave, kaj sem pred nekaj dnevi slučajno ujel na Emtiviju: Britney Spears in njen fant se sprehajata po shopping centru, zavijeta v trgovino z živalmi, spremlja pa ju pogled kamere, ki naj bi nas prepričal, da gre za nekakšen reality show. Skratka, Britney in njen frajer se ustavita pred kupom kletk z mladimi psički, zloženimi druga vrh druge. Ko Britney zagleda psička v zgornji kletki, kako se igra s svojim kompanjonom iz celice, se razneži kakor se za dekleta njene baže spodobi: »Ooooooohhhh....He's soooooooo cute...« Med njenimi doooolgimi samoglasniki, podkrepljeni s tistimi histeričnimi visokimi toni, od katerih se mi naježi koža, se kuža poserje, drek skozi rešetko pade k njegovemu kolegu nadstropje niže, ta pa ga, Britney gor ali dol, s svojim srčkanim gobčkom ravnodušno požre. Takrat Britney vrže tri korake nazaj, idila se sprevrže v grotesko, Britney si z roko zakrije oči in vrešči, kakor se za idole ne spodobi, kuža pa medtem skrbno poliže še zadnje ostanke dreka iz dna kletke.

Domnevam, da glavna razloga za uspeh tamagočija in prvih robotskih psov tičita v dejstvu, da digitalne živali ne svinjajo s svojimi iztrebki, polega tega pa jih lahko, hvalabogu, kadarkoli izklopimo. Videz čistosti tehnologije seveda vara. Estetski videz prikriva nečistost postopkov izdelave in transporta, baterije pa so tehnični nasledek dreka. Verjamemo, da so baterije čiste, ker ne smrdijo in se ne lepijo na prste.

Naša življenja postajajo vse bolj čista in brezmadežna. Spodobni ljudje si že dolgo ne mažejo več rok. Reklame v rafalih ponavljajo: »Smrdi, smrdi, smrdi. Uf, kako smrdi!«. Kemična industrija z arzenalom čistil sveta ne čisti, temveč dela drek neopazen in nemoteč. Tudi sekret papir že vrsto let diši, namesto da bi nanj tiskali klasike svetovne literature in znanosti (Marxov Kapital, 10 rolic, troslojna izdaja), da bi lahko v miru brali in se iz vsakega sranja kaj novega naučili.

Stvarem z neprijetnim vonjem radi rečemo, da imajo čuden ali neprijeten duh. Torej lahko zapišemo: VONJ = DUH, iz tega pa nadalje sklepamo: svet brez vonja je svet brez duha.

Britney Spears se je pomirila, ko ji je najvišji šef trgovine zagotovil, da bodo odslej prodajali le še kužke, ki bodo očiščeni kot lignji. Tudi palčki so se vrnili, ko je gospodinja ukrotila greznico z drobno belo vrečko. In nenazadnje: odkar tipkam v gumijastih rokavicah, so moje misli čiste, lepe in zdrave.

2005-10-07T04:35:00.000-07:00

V. IZREKI – prvi del: O jeziku, pisavi in govorici

Izreki se zapisujejo nepričakovano, na mah, in se običajno končajo že po prvi piki. Zbiram in sortiram jih podobno, kot to počne mehanik s kupom matic in vijakov: svoje k svojim.
Vsak izrek je ključ, ki odklepa svoj prostor v jeziku. Na mizo torej stresam vsebino prve škatle na kateri piše O jeziku, pisavi in govorici:

-Vsak, ki piše najprej zase, piše le zato, da se z lastnim mitom zavaruje pred norostjo tega sveta.

-Ko pišem, mislim na to, kar zapisujem, a verjamem, da zapisujem to, kar mislim.

-Beri človek, beri in razmišljaj! Kajti nihče ti v življenju ne bo posvetil toliko pozornosti, kot si jo lahko posvetiš sam.

-Pisanje se mi zdi dovolj zanimivo, da sem opustil ambicijo po zadnjem stavku.

-Pojem, idejo ali koncept ponotranjimo takrat, ko začne ta proizvajati lastne empirične argumente.

-Kadar pravimo, da 'imamo besedo na koncu jezika', pravzaprav vemo, da vemo, a ne vemo, kaj vemo.

-Govorimo lahko le o tem, o čemer se naučimo kaj povedati. In zgolj toliko tudi obstajamo za drugega.

-Če bi se znali poslušati takrat, ko pozabimo, da govorimo, bi se pred nami znašel popolnoma drugi jaz. Od tod tudi zadrega večine ljudi ob poslušanju ali gledanju posnetka, na katerem se znajdejo, ne da bi se tega zavedali.

-O varljivosti jezika: Morje in nebo pravimo tistemu, kar niti v dveh trenutkih našega življenja ne ostaja isto.

-Pride čas, ko postanejo samogovori pomembnejši od pogovorov.

-Čvekanje je brezglavo tekanje po pritličju jezika.

-Vselej pišem za prisotne v duhu: za tiste, ki jih ni tu, pa bi si to želel, ali pa za tiste, ki bi jih lahko ljubil, pa se niso še niti rodili.

2005-10-06T02:59:00.000-07:00

IV. RESNA IGRA

Stopil sem na oder in rekel ljudem: »Sedaj lahko razmišljate!« Debelo so me pogledali, kakor da tega niso počeli že doslej, in se zabavali naprej.
Začuden sem tiho odšel skozi zadnja vrata, ki so bila tako majhna, da je vprašaj nad mojo glavo kovinsko zadonel, ko sem z njim treščil ob podboj.

Resna igra je edina dejavnost človeškega duha, kjer razumevanje sreča brezmejnost domišljije. Resna igra nima cilja in je sama sebi namen. Je želja v čisti obliki, tisto, kar štrli nad potrebo in nas bolj kot spreminjanja sveta uči razumevanja naše biti-v-svetu.
Resno igro bolj kot obvladovanje sveta privlači njegovo raziskovanje. Tekmovanje ji je tuje, v tem svetu šteje zgolj ustvarjanje razlike, širjenje možnega in čudenje nad njegovo neskončno odprtostjo. Deleuze in Guattari (ne Dolce in Gabbana) sta resno igro videla v dogodkih in postajanjih, ki se rojevajo iz srečevanja s kaotično naravo sveta, o čemer sta med drugim zapisala tudi tole: »Postajanje...se rodi v zgodovini in pade nazaj vanjo, vendar ni zgodovina. Na sebi nima ne začetka, ne konca, temveč le sredino...Misliti pomeni eksperimentirati, eksperiment pa je vedno tisto, kar se pravkar dogaja – novo, izjemno, zanimivo, vse kar nadomesti videz resnice in je zahtevnejše od nje. Kar se pravkar dogaja, ni tisto, kar se konča, pa tudi tisto ne, kar se začenja...«

Ko sva s triletnim Oskarjem izrezovala slike iz kupa revij in jih lepila na steno, me je prešinil Nietzschejev nauk, da bi se odrasli morali spet naučiti resnosti, s katero smo se igrali kot otroci. Oskar je govoril nemško in z dudo v ustih, sam pa sem mu odgovarjal angleško (butast pogojni refleks, ki se mi sproži vsakič, kadar komuniciram s kom, ki govori jezik, ki ga ne razumem). Nobenih nesporazumov ni bilo. Nobenega dvoma o nalogi, ki sva si jo zadala. Oskar je listal revije in me izpod čela pozorno opazoval, sam pa sem izbiral fotografije, ki jih je nato izrezal in obesil na steno. Na brezmejni beli steni so bilo vse podobe nalepljene in zrežirane z nezmotljivo natančnostjo in vsaka revija, ki so jo drobne ročice zaznamovale s škarjastim posegom, se je za vselej raz-ločila od tisočev sester dvojčic.

Svet se spremeninja v vsakem trenutku in ne glede na to, ali v dogajanje posegamo, ali pa ga zgolj opazujemo. Vse raste iz intence, pozornosti in čudenja. Kdor tarna, da mu je dolgčas, te lekcije še ni osvojil.

2005-10-04T02:17:00.000-07:00

III. 3S – SVOBODA, SPOZNANJE, SMISEL

Napotki za uporabo sveta (v nadaljevanju NZUS) govorijo o pomembnih, a nekoristnih rečeh. Ljudje smo bolj svobodni, kot si mislimo, in manj, kot bi si želeli. Pravzaprav me puhlice o svobodni volji na smrt dolgočasijo, čeprav skušam biti v vsakdanjem življenju čimbolj neodvisen in 'svoboden'. Tradicionalni razsvetljenski subjekt se iz te paradoksalne zagate, kjer se je znašel razpet med neskončnostjo spoznavajočega uma in pregrešno nepopolnostjo lastnega telesa in zgodovine, rešuje tako, da za edino svobodo razglasi spoznavanje nujnosti. Tako je Spinoza v 17.stoletju spremenil Boga v stroj, Freud pa konec 19. stoletja človekovo usodo v avtomat. Če se vam trditev zdi absurdna bo to bržkone iz dveh razlogov: najprej zato, ker je radikalno poeonastevljena (kot reklamni slogani), predvsem pa zato, ker živimo v veliki iluziji, da danes 'vemo' več, kot so vedeli včasih. Jedro te iluzije, ki je za večino popolnoma samoumevna, leži v dejstvu, da verjamemo, da vemo, ker to ve za nas nekdo drug. Tako našemu spoznavnemu napuhu popolnoma zadostuje, da je nek Freud (ki ga ne bomo nikoli srečali, še manj pa popolnoma razumeli) odkril nezavedno, in že lahko reče: »Nezavedno poznamo že več kot sto let.« Vraga ga poznamo! In prav tako slabo poznamo zakone in poti evolucije, fiziko po Einsteinu, perspektivo od Picassoja dalje, Marxovo razumevanje kapitalizma in blagovnega fetišizma in kopico drugih spoznanj, ki v vsakem od nas odkrivajo cel kup nujnosti tam, kjer se mi najbolj svobodno zabavamo.Človeštvo se nikoli ni naučilo ničesar, vselej so obstajali zgolj redki in osamljeni duhovi, ki so radikalno premikali meje spoznanja človeškega duha ter velika večina, ki je o tem zgolj govorila in vselej znova ponavljala zgodovinske tragedije (seveda se množica tudi danes tega ne zaveda). In Hegel iz nebes pripomni: »Po tem, kar je človeku dovolj, se meri obseg njegovega duha.«

Rad vidim, kadar se samoumevno izkaže za skrivnostno. To se zgodi vselej, kadar si zastavljam najbolj enostavna vprašanja o samem sebi. Na primer: »Zakaj zbiraš kovinske škatlice?«, »Zakaj sovražiš čebulo?« ali pa »Zakaj te razveseli, kadar najdeš dva predmeta, ki se prilegata drug v drugega?«. Odgovori se spreminjajo, obsesije ostajajo. Nezavedno je 'underground', podzemna železnica, nezavedne želje pa so vlaki, ki šibajo po njej. Fura nas nezavedna želja, ki je nezavedna prav zato, ker ji pripišemo razlog in jo odenemo v pomen. 'Resnica' in 'smisel' se ne odkrivata, temveč ustvarjata in sestavljata. In zakaj ju sploh sestavljati? Zato, ker jima nekaj manjka. Človeku vselej nekaj manjka, njegov manko pa žene njega in celotno zgodovino. In ko bo človek dojel, da mu ne manjka ničesar zunanjega, temveč je njegov manko strukturne narave, zaradi katerega ima jezik in zaradi katerega si sploh lahko reče 'jaz', ...-se bo..?!

Moja usoda je avtomatska, ustvarjam smisel po nareku in spoznavam nujno:
Svoboda je v spoznavanju nujnosti, a spoznavanje nujnosti ni nujnost!

2005-10-02T16:35:00.000-07:00

II. BOMBE

-"A si ti tud pod gasom?"

-"Ne, jst sm pod širnom!"

2005-10-01T15:54:00.000-07:00

I. PRIKLOP

Moj kozmos, svetovni red, se napaja in raste iz kaosa Velikega Dvoma. Moj kozmos je madež, nepravilnost, praska na bleščeči površini videzov, fraz, klišejev, popa, kiča in ideologije. Virtualni mehurček v času. Sporočilo brez naslovnika sem. Drama v prazni dvorani. Sam svoj žur.

Ljudje nasedajo novicam, nasvetom, horoskopom, prognozam, upom, ideologijam in prepričanjem. Če bi vsakdo od njih kdaj pa kdaj naškrebljal kakšen fragment iz vrtinca Velikega Dvoma in ga čez par let spet prebral, bi v silnem začudenju, ki se včasih vzpne iz tega, kdo sploh smo, našel več sebe, kakor ga bodo v njem našli vsi preroki tega sveta.

Zavračam možnost, da bo človek kdajkoli presegel mitsko dojemanje sveta: pojasnjevanje neznanega z navidezno znanim. Enačba ni manj mitološka od metafore, pojasnjuje le drug vidik sveta. Fiziku in magu je skupno to, da oba stavita na ujemanje med simboli in stvarmi. Oba manipulirata realnost preko konceptov, v praksi pa fizik deluje eksperimentalno, šaman pa ritualno. Že Nietzsche je vedel, da velja logika zgolj za ponovljive primere, medtem ko lahko neponovljive dogodke osmisli zgolj mit.

Tako je sleherni od nas pri iskanju 'resnice', 'smisla', 'usode' in kar je še takšnih zarjavelih pojmov, zavezan zgolj skrivnostnim potem lastne mito-logike, ki nas tudi v najbolj banalnih situacijah drži za vrat, ko nam določa, kaj nas zanima, kaj nam je 'preprosto' všeč, kaj nam je smešno itn... Vsak po svoje sestavlja in krpa svoje fantazme in napihuje rešilni jopič smisla, ki ga drži nad gladino smrti in mu prigovarja, naj še malo brca...
Resnica ni ena in cela, temveč je sestavljena, kakor je sestavljen mehanizem ročne ure.

Začenjam torej s svojo zgodbo in se priklapljam na mrežo, medij, distributor misli.
Zavračam komentiranje dnevnih dogodkov in kronološko sosledje misli.
Izogibam se enoznačnemu smislu in jasnemu sporočilu.
Ne pišem; opazujem in zapisujem se.

Naj se vrti O=O